Brevir za 16. november 2018

Gospod, odpri moje ustnice,

O Bog, bodi nam milostljiv in nas blagoslovi, *

pokaži nam svojo dobroto.

Naj spoznajo tvojo pot vsi na zemlji, *

naj tvoje zveličanje osreči vse narode.

O Bog, slavijo naj te ljudstva, *

slavijo naj te vsa ljudstva.

Veselijo in radujejo naj se narodi, *

ker jih vladaš in jih vodiš po pravici.

O Bog, slavijo naj te ljudstva, *

slavijo naj te vsa ljudstva.

Zemlja je obrodila svoje sadove, *

Gospod, naš Bog, nas je blagoslovil.

Bog je zares dober, *

zato naj ga spoštujejo in častijo vsi narodi.

kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.

Aleluja.

Sredi nočne je temine
zdaj petelin že zapel,
upanje budi se v duši:
nov spet dan bo zdaj prišel.
Duh se naš h Gospodu dviga,
da ga moli in časti.

 

Kristus, kakor luč mogočna
si prišel med nas na svet,
ko so vladale temine
in je molk objemal vse,
ko so nam stvari se zdele,
kot da mrtve bi bile.

 

Ti budiš nas zdaj iz spanja
hudobije, grešnosti,
luč nam vračaš za življenje,
da se duh osvobodi,
moč nam iz nebes naklanjaš,
ki življenje prerodi.

 

Slava večnemu Očetu,
slava tebi, Božji Sin,
čast in hvala ti, Duh Sveti,
večni, troedini Bog,
ti naš mir si, luč, življenje,
ti si naša sreča vsa. Amen.

Zdaj z nami bodi, o Gospod,
Očeta večnega odsvit,
brez tebe, ki ustvarjaš svet,
zajel bi nas tesnobni strah.

 

Naj Sveti Duh nas razsvetli,
naj pride v nas in v nas živi,
tedaj sovražnik premeten
zapeljeval nas bo zaman.

 

Naj sredi dnevnih opravil,
ki pač življenje terja jih,
brez vsake krivde bi bili
pokorni tvojim zákonom.

 

Z Očetom večnim, Kristus Kralj,
vesolje vse naj te slavi
in Tolažnika Svetega
sedaj, vse dni in vekomaj. Amen.

Ps 54,2–15.17–24  Tožba zoper nezvestega prijatelja

O Bog, poslušaj mojo molitev, *

ne umikaj se moji prošnji.

Ozri se name in me usliši, *

ne najdem utehe svoji bolečini.

Ko sovražnik vpije in grešnik preklinja, *

se bojim in trepečem.

Nesreče se kar zgrinjajo name, *

z vso silo me dušijo.

Moje srce je zbegano, *

mučijo me smrtne bolečine.

Strah in trepet prihajata nadme *

in groza me prevzema. —

 

O, ko bi imel peruti, *

kot golob bi odletel in se umiril.

Nekam daleč bi pobegnil, *

ostal bi v samoti.

Hitro bi si poiskal zavetje *

pred viharjem in nevihto. —

Gospod, razkrôpi sovražnike in zmešaj jim jezike, *

prepir in nasilje so zasejali med nami.

Noč in dan na nas prežijo, *

širijo zvijačo in prevaro.

Zločini se dogajajo po naših cestah, *

krivice in nasilja je polna dežela. —

 

Če bi me sramotil neprijatelj, *

bi pač prenašal.

Če bi mi nasprotoval sovražnik, *

bi se mu izognil.

Toda to si naredil ti, moj prijatelj, *

moj tovariš in zaupnik.

Kako prijetna je bila najina družba, *

skupaj sva hodila k Božji službi. —

Za pomoč se bom obrnil k Bogu *

in Gospod me bo rešil.

Zjutraj, opoldne in zvečer bom zaupljivo molil *

in Bog me bo uslišal.

Obvaroval me bo pred sovražniki, *

osvobodil me bo mnogih napadalcev.

Bog, ki kraljuje na veke, me bo uslišal *

in jih bo ponižal. —

 

Kršijo premirje, ki so ga sklenili, *

prav nič se Boga ne bojijo.

Izdajajo svoje zaveznike, *

prelamljajo dogovore.

Prijaznosti so polna njihova usta, *

a njih srce je željno boja.

Njihove besede so lepe na zunaj, *

za njimi pa se skrivajo nabrušeni meči. —

 

Prelôži svojo skrb na Gospoda, on te bo podpiral, *

nikdar ne bo pustil, da bi pravični omahnil.

 

Gospod, ti boš prevzetne kmalu pahnil v jamo pogube, *

zame pa boš neomajno zaupanje. —

– Sin moj, poslušaj mojo modrost,
– prisluhni mojim nasvetom.

 

V tretjem letu perzijskega kralja Cira je bila beseda razodeta Danijelu, ki se je imenoval Baltazar. Zanesljiva je beseda; govori o veliki vojni stiski. Hotel je umeti besedo in je dobil razumnost v videnju. Tiste dni sem jaz, Danijel, žaloval tri tedne. Okusnih jedi nisem užival, meso in vino ni prišlo v moja usta. Tudi se nisem mazilil, dokler niso pretekli trije tedni. Štiriindvajseti dan prvega meseca sem bil na bregu velike reke, ki je Tigris. Povzdignil sem oči in videl: Glej, mož, oblečen v platno, okoli ledij pas iz čistega zlata. Njegovo telo je bilo kakor krizolit, njegov obraz se je svetil kakor blisk, njegove oči so bile kakor goreče plamenice, njegove roke in noge kakor lesket izglajenega brona. Zvok njegovih besed je bil kakor hrum ljudske množice.

Samo jaz, Danijel, sem videl prikazen. Ljudje, ki so bili pri meni, prikazni niso videli; toda prevzel jih je velik strah, da so zbežali in se skrili. Tako sem ostal sam, ko sem gledal to veliko videnje. A ni mi ostalo moči; moj obraz se je strašno spačil, nisem imel nič moči.

Slišal sem glas njegovih besed; ob zvoku njegovih besed sem padel omamljen na obraz, z obrazom na tla. A glej! Roka se me je dotaknila, mi pomogla na moja kolena in na moje roke. Rekel mi je: »Danijel, ljubljenec božji, pazi na besede, ki ti jih govorim! Stoj na svojem mestu! Kajti zdaj sem k tebi poslan.«

Ko mi je izgovoril to besedo, sem tresoč se vstal. Potem mi je rekel: »Ne boj se, Danijel! Zakaj od prvega dne, ko si se trudil, da bi dobil jasnost, in si se ponižal pred svojim Bogom, so bile uslišane tvoje besede; in zaradi tvojih besed sem prišel. Knez perzijskega kraljestva se mi je ustavljal enaindvajset dni, toda Mihael, eden prvih knezov, mi je prišel na pomoč. Pustil sem ga tam pri knezu perzijskega kraljestva in sem prišel, da ti naznanim, kaj se bo zgodilo tvojemu ljudstvu poslednje dni; kajti videnje velja še za prihodnje dni.«

Ko mi je govoril te besede, sem pobesil obraz v tla in sem onemel. Toda glej, kakor s človeško roko se je nekdo dotaknil mojih ustnic, da sem mogel svoja usta odpreti in govoriti. Tako sem rekel temu, ki je stal pred menoj: »Moj gospod, pri tej prikazni so prišle nadme bolečine in nisem imel več moči. Kako more pač hlapec mojega gospoda, kakor jaz, govoriti s tako visokim gospodom, ko že ni več moči v meni in mi zastaja dih?« Tedaj se me je zopet dotaknila postava, ki je bila videti kakor človek, ter me okrepila. Potem mi je rekla: »Ne boj se, ljubljenec božji! Mir tebi! Bodi močan, da, bodi močan!«

Ko je tako z menoj govoril, sem se čutil okrepljenega in sem rekel: »Govori, moj gospod; kajti okrepil si me! Potem je vprašal: »Ali veš, zakaj sem prišel k tebi? Moram se vrniti, da se bojujem s knezom angelom Perzije; ko to končam, glej pride knez - angel Grčije. Toda naznaniti ti hočem, kaj je zapisano v knjigi resnice. Nihče ni z menoj v zvezi zoper one razen vašega kneza - angela Mihaela.«

SPEV (Dan 10,12.19. 21)

Od prvega dne, ko si se trudil, da bi dobil jasnost, in si se ponižal pred svojim Bogom, te je poslušal. * Uslišane so bile tvoje besede.

Ne boj se, Danijel, naznaniti ti hočem, kaj je zapisano v knjigi resnice. * Uslišane so bile tvoje besede.

 

Mislim, da nisem dal praznih nasvetov glede zmernosti. Če se jih bo kdo držal, se ne bo kesal, ampak bo rešil sebe, pa tudi mene, ki sem nasvet dal. Ni namreč majhna zasluga, če kdo reši dušo, ki zablodi in je izgubljena. Če se namreč govornik in poslušalec v moči vere in ljubezni razumeta, smemo za to pričakovati plačilo od Boga stvarnika.

Vztrajajmo pri resnicah, ki smo jih z vero sprejeli, bodimo pravični in sveti, da bomo mogli moliti Boga, ki pravi: Medtem ko še govoriš, se bom oglasil: tu sem. Te besede so namreč znamenje velike obljube, kajti v njih se Bog kaže bolj dober kot mogočen. Ker smo torej deležni tako velike dobrohotnosti, nikar ne zavidajmo drug drugemu, da smo prejeli tako velike dobrote. Kakršno veselje vendar prinašajo te besede prizadevnim vernikom, tako obsodbo prinašajo nezvestim!

Zato se, bratje, obrnimo k Bogu, ki nas je poklical, dokler se nam ponuja lepa priložnost za kesanje in dokler imamo še čas in nas je še voljan sprejeti. Če se namreč nezmernosti odpovemo in se premagamo, bomo deležni Jezusovega usmiljenja. Zavedajte se: že prihaja sodni dan kakor razžarjena peč, ki topi vesolje, ko se vsa zemlja topi v ognju kakor svinec. Razkrila se bodo prikrita in očitna dela ljudi. Miloščina je dober način kesanja za greh. Vsekakor je post boljši kot molitev, a miloščina prekaša oboje. Ljubezen pokrije množico grehov, vestna molitev pa nas reši greha. Blagor tistemu, ki je v teh stvareh popoln, kajti miloščina nas rešuje teže greha.

Iskreno delajmo pokoro in se kesajmo, da se nihče izmed nas ne bo pogubil. Če nam je že naročeno, naj ljudi odvračamo od slabega življenja in jih poučujemo, koliko bolj se moramo zavzeti, da se ne pogubijo duše, ki Boga že poznajo. Pomagajmo drug drugemu, da se bodo slabotni poboljšali in se bomo vsi rešili, ko drug drugega opominjamo in spreobračamo.

SPEV (Juda 21; Tit 2,12)

Ohranite se v božji ljubezni, * pričakujoč usmiljenje Gospoda našega Jezusa Kristusa za večno življenje.

Odpovejmo se hudobnosti in posvetnim željam in na tem svetu trezno in pravično in pobožno živimo, * pričakujoč usmiljenje Gospoda našega Jezusa Kristusa za večno življenje.

Slavimo Gospoda.

Aleluja.

 

Ti sama luč si, o Gospod,
in luči vir, nebo držiš
in vsem svetlobo milostno
deliš z očetovsko rokó.

 

Že v zarji zvezde ugašajo
in vedno bolj žari nebo,
iz jutranje meglè prši
in v travi rosa se iskri.

 

Razgublja nočna se tema
in zvezda je danica vzšla,
podoba Kristusa, Boga,
ki je nebeška luč sveta.

 

O Bog, ti dan si naših dni,
neskončna polnost luči si,
ti vsemogočen, eden si,
v skrivnosti sveti troedin.

 

Zveličar, zdaj te hvalimo
in kot Boga te molimo,
s teboj Očeta večnega,
enako Svetega Duha. Amen.

Ps 50   Usmili se me, Bog

Prenavljajte se po duhu svojega mišljenja in si oblecite novega človeka (Ef 4,23–24).

 

Usmili se me, Bog, po svoji milosrčnosti, *

v svojem velikem usmiljenju izbriši mojo pregreho.

Popolnoma izmij mojo krivdo, *

mojega greha me očisti. —

 

Svojo pregreho priznavam, *

moj greh mi je živo v spominu.

Grešil sem zoper tebe samega, *

kar je zlo v tvojih očeh, sem storil.

Naj se izkaže, da si pravičen v svojih sodbah, *

tudi mene sodi v svoji pravičnosti. —

 

Glej, človek podeduje krivdo že ob rojstvu, *

z grehom je omadeževan že od začetka.

Vem, da ljubiš odkritosrčnost, *

ko sem sam pred teboj, me učiš modrosti. —

 

Odpusti mi grehe, da bom očiščen, *

bolj kot sneg bom bel, ko me umiješ.

Naj spet občutim radost in veselje, *

moje potrto srce naj se vzraduje. —

 

Ne glej na moje grehe, *

vso mojo krivdo izbriši.

Čisto srce, o Bog, mi ustvari, *

duha stanovitnosti v meni obnovi. —

 

Ne zavrzi me izpred svojega obličja, *

svojega svetega duha mi ne odvzemi.

Naj se spet veselim, da sem rešen, *

duha požrtvovalnosti v meni utrdi. —

 

Grešnikom bom kazal tvoja pota, *

izgubljeni se bodo vrnili k tebi.

Reši me krivde mojega greha, moj Bog in moj zveličar; *

moj jezik naj glasno opeva tvojo pravičnost. —

 

Gospod, odpri moje ustnice, *

da bom oznanjal tvojo hvalo.

Nad zunanjimi daritvami nimaš veselja, *

klavnih in žgalnih daritev ne maraš.

Skesan duh, o Bog, naj bo moja daritev, *

skesanega in ponižnega srca ne zametuješ.  —

 

Gospod, usmili se grešnika kakor nekdaj Siona; *

kar je greh porušil, pozidaj kot svoje sveto mesto.

Tedaj ti bomo spet opravljali prave daritve *

in na tvoj oltar bomo prinašali žrtve. —

Tob 13,10–15,17–19  Zahvala za osvoboditev ljudstva

 

Hvalite Gospoda, vsi njegovi izvoljeni, *

obhajajte svete dneve in ga slavite.

Jeruzalem, Božje mesto, *

za tvoja dela zahteva Gospod pokoro. —

 

Hvali Boga, večnega Gospoda, s svojimi dobrimi deli, *

da spet postavi svoje svetišče v tebi.

Nazaj bo poklical vse tvoje pregnance, *

da se boš veselil vse večne čase. —

 

Bleščal se boš v sijajni luči, *

klanjale se ti bodo vse pokrajine zemlje.

Narodi bodo od daleč prihajali k tebi, *

prinašali darila in v tebi molili Gospoda.

Tvojo deželo bodo imeli za sveto, *

tvoje veliko ime bodo slavili v tebi.

Veselil se boš svojih potomcev, *

blagoslovljeni se bodo zbirali pri Gospodu. —

 

Blagor vsem, ki te ljubijo, *

ki se tvojega miru veselijo.

Hvali, moja duša, Gospoda, ker bo osvobodil Jeruzalem, *

rešil svoje ljudstvo iz vsake njegove stiske. —

Ps 147 Jeruzalem znova pozidan

 

Hvali Gospoda, Jeruzalem, *

hvali svojega Boga, o Sion. —

 

Utrdil je zapahe pri tvojih vratih, *

blagoslovil tvoje otroke v tebi.

Tvoji deželi daje živeti v miru, *

hrani te z najboljšo pšenico.

Na zemljo pošilja svojo besedo, *

njegovo oznanilo se hitro širi. —

 

Snežno odejo razgrinja kot volno, *

kakor pepel potresa slano.

Točo siplje kot drobtine kruha, *

kaj more obstati pred njegovim mrazom?

Na njegovo besedo pa se vse raztaja, *

veter zaveje in stečejo vode. —

 

Svojemu ljudstvu je oznanil svojo besedo, *

zakone in zapovedi svojim izvoljenim.

Tako ni storil nobenemu narodu, *

ni jim razodel svoje postave. —

Kratko berilo  (Gal 2,19b–20)
S Kristusom sem križan. Živim, pa ne več jaz, ampak v meni živi Kristus. Kolikor pa zdaj živim v telesu, živim v veri v Božjega Sina, ki me je vzljubil in zame dal sam sebe.

Gospoda Najvišjega kličem, izkazuje mi dobrote.
— Gospoda Najvišjega kličem, izkazuje mi dobrote.

Iz nebes naj mi pomaga in me reši.
— Gospoda Najvišjega kličem, izkazuje mi dobrote.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Gospoda Najvišjega kličem, izkazuje mi dobrote.

Odpev k Hvaljen Odrešenik nas bo obiskal po prisrčnem usmiljenju Vsemogočnega kakor sonce, ki vzhaja z višave.

Hvaljen (Lk 1,68-79)

Hvaljen, Gospod, Bog naših očetov, *

obiskal je svoje ljudstvo in nas odrešil.

Obudil nam je mogočnega Zveličarja *

v hiši svojega služabnika Davida.

Napovedal ga je po svojih svetih prerokih, *

ki so ga oznanjali od davnih vekov.

Rešil nas bo naših sovražnikov, *

otel iz rok vseh, ki nas črtijo.

Izkazal nam je usmiljenje, kakor je obljubil očetom, *

spomnil se je svoje svete zaveze.

Prisegel je Abrahamu našemu očetu, *

da bomo rešeni iz rok sovražnikov.

Brez strahu bomo služili Gospodu *

v svetosti in pravičnosti vse dni življenja. —

 

In ti, dete, boš prerok Najvišjega, *

pojdeš namreč pred Gospodom, pripravljat mu pota.

Po tebi bo ljudstvo spoznalo Odrešenika, *

ki ga bo rešil njegovih grehov.

Obiskal nas bo po prisrčnem usmiljenju Vsemogočnega *

kakor sonce, ki vzhaja z višave.

Razsvetlil bo vse, ki sedijo v temi in smrtni senci, *

in naravnal na pot miru vse naše korake. —

Odpev k Hvaljen Odrešenik nas bo obiskal po prisrčnem usmiljenju Vsemogočnega kakor sonce, ki vzhaja z višave.

Bog skrbi za vse, ki jih je ustvaril in odrešil po svojem Sinu. Zaupajmo vanj in ga prosimo:

Usmiljeni Bog, usmerjaj nas na pot svetosti,

– da bomo imeli v mislih to, kar je resnično, kar je pravično in kar je vredno ljubezni.

Zaradi svoje zvestobe nas ne zavrzi za vselej

– in ne razdiraj svoje zaveze.

Sprejmi nas ponižne in skesane,

– saj ni nihče razočaran, kdor zaupa vate.

V Kristusu si nas poklical v preroško službo,

– naj oznanjamo tvoja čudovita dela.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Sklepna prošnja
Dobri Oče, prosimo te, velikodušno nam podeli obilje milosti, da bomo spolnjevali tvoje zapovedi, prejeli tolažbo v sedanjem življenju, v prihodnjem pa večne radosti.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

Aleluja.

Dvanajsta ura je prišla

in kliče nas, da iz srca

Gospoda, našega Boga

častimo in ga hvalimo.

 

To uro naš Odrešenik

se je kot Jagnje daroval,

na križu večne slave sij

vsem vernim spet je zasijal.

 

Ta čudovita Božja luč

je zatemnila svetli dan,

o da prevzela tudi nas

bi luč nebeške milosti.

 

Bogú Očetu slava, čast,

in njemu, ki je Sin njegov,

enako Duhu Svetemu,

tako sedaj in vekomaj. Amen.

Ps 118,161–168  (XXI)  Hvala Božji postavi

 

Mogočni me preganjajo brez vzroka, *

moje srce pa spoštuje tvoje besede.

Veselim se tega, kar si povedal, *

kakor lovec obilnega plena. —

 

Sovražim laž in se mi gnusi, *

a tvojo postavo ljubim.

Sedemkrat na dan ti opravljam molitve, *

ker si pravičen v svojih sodbah. —

 

Velik mir uživa vsak, ki ljubi tvojo postavo, *

nič mu ni v spotiko.

Čakam, Gospod, da mi prideš pomagat, *

in tvoje zapovedi spolnjujem. —

 

Skrbno se ravnam po tvojih zakonih *

in jih silno ljubim.

Spolnjujem tvoje zapovedi in nauke, *

ti vidiš vse moje življenje. —

Ps 132 Blagor bratske sloge

 

Glej, kako je dobro in prijetno, *

če bratje živijo skupaj.

Prijetno je kot vonjava dragocenega olja, *

s katerim je Mojzes mazilil Arona.

To je kakor obilna rosa, *

ki pada na sionske višave.

Gospod blagoslavlja le tam, kjer je sloga, *

tam daje življenje na veke. —

Ps 139,1–9,13–14  Bog je moje pribežališče

 

Reši me, Gospod, hudobnega človeka, *

nasilnih ljudi me varuj.

Reši me vseh, ki v srcu snujejo hudobijo *

ter ves dan povzročajo prepire.

Kakor kača brusijo svoje jezike, *

gadji strup skrivajo v svojih ustih. —

 

Brani me pred krivičnim človekom, *

nasilnih ljudi me varuj.

Ko hodim, mi hočejo noge spodnesti, *

prevzetni mi skrivaj nastavljajo zanko.

Vrvi razpenjajo kot mrežo, *

pastí mi postavljajo ob poti. —

 

Ti si moj Bog, govorim Gospodu, *

Gospod, poslušaj mojo prošnjo.

Gospod, moj Bog, moj mogočni rešitelj, *

ti mi ščitiš glavo ob dnevu boja.

Ne daj, da se zgodi, kar si želi hudobni, *

nikar ne izpolni njegovih naklepov. —

 

Vem, Gospod, da boš pravičen siromaku *

in ubogemu priboril pravico.

Samo pravični bodo tebe slavili, *

samo pošteni prebivali pred tvojim obličjem. —

Slavimo Gospoda.

Aleluja.

K večeru se nagiba dan,
naš delavnik je dokončan,
zato je prav, da molimo
in Bogu se zahvalimo.

 

Napor je dnevni zdaj minil,
ki zanj si, Kristus, nas najel;
zdaj delavcem v vinogradu
plačilo daj obljubljeno.

 

Obljubil slavo si neba,
ki bo vso večnost trajala;
že misel nanjo je v pomoč,
utrujene nas poživi.

 

Z Očetom večnim, Kristus Kralj,
vesolje vse naj te slavi
in Tolažnika Svetega
sedaj, vse dni in vekomaj. Amen.

Ps 144 Hvalnica Božjemu veličastvu

Moj Bog in moj kralj, hočem te poveličevati, *

slaviti tvoje ime na vekov veke.

Vsak dan ti hočem prepevati hvalo, *

slaviti tvoje ime na vekov veke. —

 

Velik si, Gospod, in nad vse hvale vreden, *

tvoja veličina se ne da izmeriti.

Rod za rodom hvali tvoja dela *

in oznanja tvojo vsemogočnost. —

 

Govorijo o sijajni slavi tvojega veličastva *

in razglašajo tvoja čudovita dela.

Poročajo o tvojih mogočnih delih, *

pripovedujejo o tvojem dostojanstvu.

Na vso moč razglašajo tvoje velike dobrote *

in se radujejo tvoje pravičnosti. —

 

Blag si, Gospod, in usmiljen, *

potrpežljiv in velik v ljubezni.

Dober si vsemu svojemu stvarstvu, *

do vseh stvari usmiljen. —

 

Naj te slavijo, Gospod, vsa tvoja dela, *

tvoji zvesti naj te hvalijo.

Naj pripovedujejo o slavi tvojega kraljestva, *

naj govorijo o tvoji vsemogočnosti.

Naj oznanjajo tvojo moč vsemu človeštvu *

in slavo tvojega sijajnega kraljestva.

Tvoje kraljestvo je za večne čase, *

tvoje gospostvo je za vse rodove. —

Gospod, ti si zvest svojim obljubam *

in dober v vseh svojih delih.

Gospod, zadržuješ vse, ki padajo, *

dvigaš vse, ki so potrti.

Vsi zaupno oči upirajo vate *

in ti jim ob pravem času daješ hrano.

Svojo dobrotno roko odpiraš *

in vse, kar živi, nasičuješ. —

 

Gospod je pravičen na vseh svojih potih *

in svet v vseh svojih delih.

Blizu je vsem, ki ga iščejo, *

vsem, ki ga kličejo iskreno.

Izpolni prošnje tistih, ki ga častijo, *

prisluhne njih vpitju in jim pomaga.

Gospod bedi nad vsemi, ki ga ljubijo, *

poniža pa tiste, ki se mu upirajo. —

 

Moja usta naj pojejo hvalo Gospodu, *

človeštvo naj ga slavi vse čase. —

Raz 15,3–4  Zahvalna pesem

 

Velika in čudovita so tvoja dela, *

Gospod, Bog vsemogočni.

Pravična in resnična so tvoja pota, *

ti si kralj vekomaj. —

 

Gospod, kdo bi te ne priznaval *

in ne slavil tvojega imena?

Ti sam si svet, vsi narodi pridejo in padejo na kolena, *

ker so se razodele tvoje sodbe. —

Kratko berilo  (Rim 8,1–2)
Zdaj ni nobene obsodbe za tiste, ki so v Kristusu Jezusu: Postava Duha, ki oživlja v Kristusu Jezusu, me je namreč oprostila postave greha in smrti.

Kristus je za naše grehe umrl, da bi nas privedel k Bogu.
— Kristus je za naše grehe umrl, da bi nas privedel k Bogu.

Usmrčen po telesu, pa oživljen po duhu.
— Kristus je za naše grehe umrl, da bi nas privedel k Bogu.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Kristus je za naše grehe umrl, da bi nas privedel k Bogu.

Odpev k Moja duša Spomni se, Gospod, svoje dobrote, kakor si obljubil našim očetom.

Moja duša poveličuje Gospoda (Lk 1,46-55)

Moja duša poveličuje Gospoda, *

moje srce se raduje v Bogu, mojem zveličarju.

Ozrl se je na nizkost svoje dekle, *

glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi.

Velike reči mi je storil Vsemogočni, *

njegovo ime je sveto.

Iz roda v rod skazuje svoje usmiljenje *

vsem, ki mu zvesto služijo. —

 

Dvignil je svojo močno roko, *

razkropil je vse, ki so napuhnjenih misli.

Mogočne je vrgel s prestola *

in povišal je nizke.

Lačne je napolnil z dobrotami *

in bogate je odpustil prazne.

Sprejel je svoje izvoljeno ljudstvo, *

kakor je obljubil našim očetom.

Spomnil se je svoje dobrote *

do Abrahama in vseh njegovih potomcev. —

Odpev k Moja duša Spomni se, Gospod, svoje dobrote, kakor si obljubil našim očetom.

Kristusa, v katerega zaupajo vsi, ki so ga spoznali, zaupno prosimo:

Gospod Jezus, človeška slabost nas nagiba k padcu,

– varuj nas povsod in vselej.

Tako hitro lahko pademo v greh,

– bodi nam moč s svojim odpuščanjem.

Greh te razžali in pokora potolaži,

– odvrni od nas šibe svoje jeze, ki jih za svoje grehe zaslužimo.

Skesani ženi si odpustil grehe in izgubljeno ovco si vzel na svoje rame,

– bodi tudi do nas usmiljen.

Vsem, ki so v svojem življenju zaupali vate in so odšli od nas,

– odpri nebeška vrata, ki si jih odklenil s svojim križem.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Sklepna prošnja
Vsemogočni in usmiljeni Bog, hotel si, da je Kristus trpel za odrešenje vsega sveta. Pomagaj nam, da bomo živa daritev tebi, in nas napolni s svojo ljubeznijo.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

Aleluja.

Pesem 

Končujemo današnji dan,

zato vsi prósimo Boga,

Očeta, stvarnika sveta,

da zla bi nas obvaroval.

 

Naj v tebi, Bog, počivamo,

navzočnost tvojo čutimo

in slavo ti zapojemo,

ko nov dan spet dočakamo.

 

Zgubljene vrni nam moči,

naj zdravja vsak se veseli,

naj tvoje Božje slave sij

vse nočne blodnje prepodi.

 

Vse to nam daj, o večni Bog,

po svojem Sinu Jezusu,

ki s Svetim Duhom in s teboj

kraljuje v slavi vekomaj. Amen.

Ps 87   Molitev v hudi bolezni

 

Odpev Podnevi in ponoči te kličem, Gospod.

 

Gospod, moj Bog, ves dan vpijem, *

tudi ponoči tožim.

Naj pride k tebi moja molitev, *

prisluhni moji prošnji. —

 

Moja duša je polna bridkosti, *

moje življenje se bliža smrti.

Za umirajočega me imajo, *

mislijo, da sem z močmi pri kraju. —

 

Med mrtve so me že prišteli, *

sem kakor tisti, ki ležijo v grobovih.

Zdi se mi, da se jih več ne spominjaš, *

da ne skrbiš več zanje. —

 

Pahnil si me v globoko jamo, *

v temo in zapuščenost.

Trdo me je zadela tvoja desnica, *

zgrnile so se name vse bolečine. —

 

Moji prijatelji so me zapustili, *

moja bolezen se jim gnusi.

Zaprtega me imajo in nikamor ne morem, *

oči mi medlijo od hudega.

Gospod, ves dan vzdihujem, *

svoje roke stegujem k tebi. —

 

Ali moreš storiti za mrtve več kot za žive, *

ali naj mrliči vstanejo in te hvalijo?

Ali v grobu govorijo o tvoji dobroti *

in v kraljestvu smrti o tvoji zvestobi?

Mar se v smrtni temi razodevajo tvoja čuda *

in v deželi pozabljenja tvoja ljubezen? —

 

Moj Bog, na ves glas te kličem, *

že zjutraj se dviga k tebi moja molitev.

Zakaj me tako dolgo ne pogledaš *

in skrivaš svoje obličje pred mano? —

 

Mučim se nesrečen od mladosti, *

prenašam težke bolezni in hiram.

Hudo si me preskušal s trpljenjem, *

strahovi so me zagrinjali kakor divje vodovje.

Zapustili so me prijatelji in znanci, *

pozabljen sem ostal v smrtni stiski. —

 

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen. —

 

Odpev Podnevi in ponoči te kličem, Gospod.

 

Kratko berilo (Jer 14,9)

Saj si vendar v naši sredi, Gospod! Imenujemo se po tvojem imenu. Ne zametuj nas, Gospod, naš Bog!

V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Rešil si nas, Gospod, zvesti Bog.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Evangeljski slavospev (Lk 2,29-32)

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

 

Zdaj odpuščaš, Gospod, svojega služabnika v miru, *

kakor si obljubil s svojo besedo.

Na svoje oči sem videl Zveličarja, *

ki si ga poslal vsem ljudstvom:

luč v razsvetljenje vseh narodov *

in v slavo Izraela, tvojega ljudstva. – Slava Očetu ... —

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

Molimo. Nebeški Oče, tvoj edinorojeni Sin je za nas umrl in bil položen v grob. Naj se ga v veri zvesto oklenemo, da bomo vstali v novo življenje z njim, ki živi in kraljuje vekomaj.

 

Spokojno noč in srečno smrt nam podeli vsemogočni Gospod. Amen.

Zdrava, o nebes Kraljica,

zdrava, angelov Gospa.

Zdrava, korenina, zdrava, vrata,

iz tebe svetu luč je prisijala.

O veseli se, Devica slavna, nad vse krasna,

bodi zdrava, o prelepa, prosi za nas Kristusa.