Brevir za 16. september 2025

[S]

[D]

1 Odpev Moj klic naj pride k tebi, Gospod, ne skrivaj pred menoj svojega obličja.

2 Odpev Usliši, Gospod, ponižno molitev.

3 Odpev Zemljo si ustvaril, Gospod, in tudi nebo je tvoje delo.

 

Peti dan šestega meseca v šestem letu, ko sem sedel v svoji hiši in so Judovi starešine sedeli pred menoj, je prišla nadme roka vsemogočnega Gospoda.

Videl sem, glej, bila je postava, podobna možu. Od dela, ki se je videl kakor njegova ledja, in navzdol, je bil ogenj, in od dela, ki se je videl kakor njegova ledja, in navzgor, je bil videti kakor blesk, kakor bleščeč sijajnik. Stegnil je nekaj kakor roko in me zgrabil za koder moje glave. Duh me je dvignil med zemljo in nebo in me privedel v božjih videnjih v Jeruzalem k vhodu notranjih vrat, ki gledajo proti severu; tam je stal kip ljubosumnosti, ki je vzbujal ljubosumnost Gospodovo.

In glej, ondi je bilo veličastvo Izraelovega Boga, enako prikazni, ki sem jo videl v dolini. Rekel mi je: »Sin človekov, dvigni svoje oči proti severu!« Dvignil sem svoje oči proti severu, in glej, severno od oltarnih vrat je bil ta kip ljubosumnosti, ob vhodu. Rekel mi je: »Sin človekov, ali vidiš, kaj ti počenjajo? Velike gnusobe so, ki jih tu počenja Izraelova hiša, da se moram oddaljiti od svojega svetišča. A še večje gnusobe boš videl.«

Tedaj me je pripeljal v notranji dvor Gospodove hiše. In glej, pri vhodu v Gospodov tempelj, med vežo in žgalnim oltarjem, je bilo okoli petindvajset mož. Svoj hrbet so obrnili proti Gospodovemu templju in svoje obraze proti vzhodu; ti so, obrnjeni proti vzhodu, molili sonce. Vprašal me je: »Ali vidiš, sin človekov? Ali je premalo Judovi hiši, da počenjajo gnusobe, ki jih tu delajo, da še deželo polnijo z nasiljem in me vedno zopet dražijo v jezo? Glej, vejice drže pod svoj nos. Tako bom tudi jaz v srdu ravnal z njimi. Moje oko ne bo gledalo z usmiljenjem. Ne bom jim prizanesel. Četudi mi z močnim glasom vpijejo na ušesa, jih ne uslišim.«

Tedaj mi je vpil z močnim glasom na ušesa: »Približajte se, izvrševalci sodbe nad mestom. Vsak naj nosi svoje uničevalno orodje v roki!« In glej, šest mož je prišlo po poti od gornjih vrat, ki gledajo na sever. Vsak je imel svoje pokončevalno orodje v roki. Sredi njih pa je bil en mož v platnenem oblačilu in s pisarsko pripravo ob ledjih. Prišli so in se vstopili zraven bronastega oltarja. Veličastvo Boga Izraelovega se je iznad kerubov, nad katerimi je bilo, vzdignilo proti tempeljskemu pragu. Zaklical je možu v platnenem oblačilu, ki je imel pisarsko pripravo ob ledjih.

Gospod mu je ukazal: »Pojdi po sredi mesta, po sredi Jeruzalema in zaznamuj črko Tav na čela možem, ki vzdihujejo in žalujejo nad vsemi gnusobami, ki so se počenjale v njem.« Drugim pa je rekel, da sem slišal: »Pojdite za njim skozi mesto in pobijajte! Vaše oko naj ne gleda z usmiljenjem, ne prizanašajte! Starce, mladeniče, device, otroke in žene pomorite, dokler ne bodo vsi iztrebljeni! Ne dotikajte pa se nikogar, ki ima na sebi Tav! Pri mojem svetišču začnite!«

Začeli so pri možeh, starešinah, ki so stali pred templjem. Ukazal jim je: »Oskrunite tempelj, napolnite dvore s pomorjenimi! Potem pojdite ven!« Šli so in pobijali po mestu. Ko so tako pobijali, sem jaz sam preostal, padel sem na obraz in vpil: »Oh, vsemogočni Gospod, ali hočeš uničiti ves Izraelov ostanek, ko izlivaš svoj srd nad Jeruzalemom?« Odgovoril mi je: »Krivda Izraelove in Judove hiše je silno velika. Dežela je polna krvi, mesto je polno nasilja. Pravijo namreč: ,Gospod je zapustil deželo,' in ,Gospod ne vidi.' Zato moje oko ne bo gledalo z usmiljenjem, ne bom prizanašal. Njih ravnanje jim spravim na njih glavo.« In glej, mož v platnenem oblačilu, ki je imel pisarsko pripravo ob ledjih, je sporočil: »Storil sem, kakor si mi zapovedal.«

 

SPEV (Mt 24,15.21.22; Raz 7,3)

Kadar boste na svetem kraju videli gnusobo opustošenja, bo velika stiska; ko bi tisti dnevi ne bili okrajšani, bi ne bil rešen noben človek. * Toda zaradi izvoljenih bodo ti dnevi okrajšani.

Ne škodujte zemlji ne morju, dokler ne zaznamujemo služabnikov našega Boga na njih čelih. * Toda zaradi izvoljenih bodo ti dnevi okrajšani.

[L]

 

Ciprijan pozdravlja brata Kornelija. Zvedeli smo, predragi brat, za slavne dokaze vaše vere in vašega poguma in o vaši častni izpovedi smo s tako radostjo slišali, da se tudi mi štejemo med vaše tovariše, deležne vaših zaslug in vaše odlike. Zakaj ko smo v eni Cerkvi in enega srca in neločljivo složni, kateri škof se ne bo slave svojega soškofa radoval kakor svoje lastne in katera bratska srenja, kjerkoli je, ne bo veselja bratov vesela?

Ne da se prav povedati, kako smo se tukaj vzradostili in kako razveselili, ko smo zvedeli veselo vest o vašem junaštvu. Z izpovedjo si stopil bratom na čelo; da pa je voditeljeva izpoved postala še mogočnejša, so se ji bratje enodušno pridružili. Šel si pred drugimi po slavo, pridobil mnogo tovarišev slave in privabil vse ljudstvo, da je šlo med spoznavalce, ko si bil prvi pripravljen izpovedati za vse. Zategadelj kar ne vemo, kaj naj na vas najprej slavimo: ali tvojo za žrtev pripravljeno in stanovitno vero ali neločljivo ljubezen bratov. Javno se je preizkusilo junaštvo škofa, ki je šel pred drugimi, in pokazala se je enodušnost bratov, ki so šli za njim. Ker ste pri vas vsi enega srca in govorite vsi eno besedo, je s tem vsa rimska cerkev vero izpovedala.

V svetli luči, predragi brat, je zažarela tista vernost, ki jo je apostol slavil. Že takrat je videl v duhu hvale vredni pogum in krepko stanovitnost in je, slaveč prihodnost in spričujoč vaše zasluženje, spodbujal sinove, ko je hvalil starše. Ko ste bili tako enodušni, ko ste bili tako hrabri, ste tudi drugim bratom dali prelep zgled enodušnosti in hrabrosti.

Vsekakor opominjamo, kolikor moremo, predragi brat, pri medsebojni ljubezni, ki naju veže, da se z vsem ljudstvom neprenehoma postiva, bediva in goreče moliva, ker nama Gospodova previdnost pravi in naju božje usmiljenje z zveličavnimi nasveti opominja, da je dan najinega boja in najine tekme že blizu. Ne nehajva se postiti, bedeti in vedno moliti! To je namreč najino nebeško orožje, ki nama daje stanovitnost in pogumno vztrajnost; to so najine duhovne trdnjave in božja kopja, ki naju varujejo.

Spominjajva se drug drugega! Složno in enodušno moliva zmeraj, jaz tu in ti tam, drug za drugega; z medsebojno ljubeznijo si lajšajva stiske in težave!

Osemnajstega dne pred oktobrskimi kalendami se je navsezgodaj zbrala pri vili »Seksti« velika množica, kakor je bil prokonzul Galerij Maksim ukazal. Ta dan je prokonzul Galerij Maksim, ki je sodil v preddvoru Savciolu, dal postaviti Ciprijana predse. Ko je stal pred njim, je prokonzul Galerij Maksim rekel škofu Ciprijanu: »Si ti Tascij Ciprijan?« - Škof Ciprijan je odgovoril: »Da, sem.« Prokonzul Galerij Maksim je rekel: »Si bil tem svetoskrunskim ljudem za škofa?« - škof Ciprijan je odgovoril: »Da.« - Prokonzul Galerij Maksim je dejal: »Prevzvišena cesarja sta zapovedala, da daruješ.« - Škof Ciprijan je rekel: »Tega ne storim.« - Galerij Maksim je dejal: »Premisli!« - Škof Ciprijan je odgovoril: »Stori, kar ti je ukazano! V tako pravični stvari ni premišljevanja.« 

Galerij Maksim se je pomenil s svetovalci in nejevoljen izrekel sodbo s temile besedami: »Dolgo si bogokletno živel in okoli sebe zbral premnogo ljudi za zločinsko zaroto in nastopil kot sovražnik rimskih bogov in svetega bogoslužja; niti bogoljubna in prevzvišena cesarja Valerijan in Galien in vzvišeni cesar Valerijan te niso mogli privesti nazaj k skupnosti svojega bogoslužja. Ker smo te torej dobili, da si najgrše zločine sam počenjal in druge vanje zavajal, boš za svarilni zgled njim, ki si jih svojim zločinom pridobil za tovariše: zakoniti red bo potrdila tvoja kri.« Ko je to izpregovoril, je s tablice prebral odlok: »Sklene se, da se Tascij Ciprijan z mečem usmrti.« Škof Ciprijan je rekel: »Hvala Bogu!«

Ko je bila ta sodba razglašena, je množica bratov rekla: »Tudi nas daj z njim vred ob glavo!« Zato je med brati nastal velik nemir in mnogi so šli za njim. Tako so Ciprijana peljali na polje pri vili »Seksti«. Tam je slekel svoj škrlatni plašč, pokleknil in na tleh leže h Gospodu molil. Ko je slekel dalmatiko in jo dal diakonom, je bil samo v platneni srajci in je pričakoval krvnika.

Ko je krvnik pristopil, je naročil svojim, naj dajo krvniku 25 zlatnikov. Bratje so pred njim razgrinjali prte in ročne prtiče. Nato si je blaženi Ciprijan s svojo roko zavezal oči. Ker si obveze na rokah ni mogel sam zavezati, sta mu jo zavezala prezbiter Julijan in subdiakon Julijan.

Tako je blaženi Ciprijan pretrpel smrt. Zaradi radovednosti poganov so njegovo truplo pokopali kar v bližini. Od tam so ga ponoči odnesli in s svečami in baklami med molitvami zelo slovesno spremili na grobišče prokuratorja Makrobija Kandidiana, ki je ob mapalski cesti pri ribnikih. Malo dni kasneje je prokonzul Maksim umrl.

Preblaženi mučenec Ciprijan je trpel osemnajsti dan pred oktobrskimi kalendami, ko sta bila Valerijan in Galien cesarja, kraljeval pa naš Gospod Jezus Kristus, ki mu gre čast in slava na vekov veke. Amen.

 

Ko se borimo za vero, nas gleda Bog, gledajo nas angeli, opazuje nas Kristus. * Kakšna slava in dostojanstvo je bojevati se za Boga, kakšna sreča, ko nas ovenča Kristus.

Oborožimo se z vsemi močmi, pripravimo se na boj s čistim srcem, z neokrnjeno vero in iskreno pobožnostjo. * Kakšna slava in dostojanstvo je bojevati se za Boga, kakšna sreča, ko nas ovenča Kristus.

Sklepna prošnja
Molimo. Vsemogočni Bog, sveta Kornelij in Ciprijan sta bila goreča pastirja Božjega ljudstva in neustrašena mučenca. Na njuno priprošnjo nas utrjuj v veri in pogumu, da bomo pripravljeni delati za edinost Cerkve.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.

[S]

[D]

1 Odpev Opevam te, Gospod, in ljubim življenje brez graje.

2 Odpev Ne odteguj nam, Gospod, svojega usmiljenja.

3 Odpev O Bog, zapel ti bom novo pesem.

[S]

Spev z odpevom

[L]

Odpev k Hvaljen O dragocena smrt, ki je s krvjo kupila nesmrtnost mučencem.

[S]

[L]

Sklepna prošnja
Vsemogočni Bog, sveta Kornelij in Ciprijan sta bila goreča pastirja Božjega ljudstva in neustrašena mučenca. Na njuno priprošnjo nas utrjuj v veri in pogumu, da bomo pripravljeni delati za edinost Cerkve.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.

[D]

Opoldne 1 

Vladar mogočni, pravi Bog,

v modrosti vodiš časov tek,

s svetlobo jutro razsvetliš

in poldan s soncem razžariš.

 

Pogási ogenj razprtij,

vročine kvarne reši nas,

telesno zdravje okrepčaj

in srcem daj resnični mir.

 

Predobri Oče, usliši nas,

in ti, njegov edini Sin,

in Sveti Duh, naš Tolažnik,

en Bog in kralj na vekomaj. Amen.

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen.

Opoldne

Kratko berilo  (5 Mz 30,11.14)
Zapoved, ki ti jo dajem, ni zate pretežka in ni daleč od tebe. Ta zapoved je prav blizu tebe, v tvojih ustih in v tvojem srcu, da jo moreš spolnjevati.

– Tvoja beseda mi je kakor svetilka,
– je kakor luč na moji poti.
 

Molimo. Dobri Bog, apostolu Petru si razodel svoj načrt odrešenja za vse ljudi. Naj ti bodo všeč naša dejanja in naj služijo tvoji ljubezni in odrešitveni volji.
Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.  

[D]

1 Odpev Če pozabim tebe, Jeruzalem, naj se posuši moja desnica.

2 Odpev Vpričo angelov, Gospod, ti bom prepeval.

3 Odpev Vredno je Jagnje, ki je bilo umorjeno, da prejme slavo in čast.

[S]

[L]

Odpev k Moja duša Blagor naši Cerkvi, ki jo je počastila kri slavnih mučencev.

Odpev k Moja duša Blagor naši Cerkvi, ki jo je počastila kri slavnih mučencev.

[S]

[L]

Sklepna prošnja
Vsemogočni Bog, sveta Kornelij in Ciprijan sta bila goreča pastirja Božjega ljudstva in neustrašena mučenca. Na njuno priprošnjo nas utrjuj v veri in pogumu, da bomo pripravljeni delati za edinost Cerkve.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.