Brevir za 15. september 2025

[L]

Mati žalostna je stala,
zraven križa se jokala,
ko na njem je visel Sin.

 

V grenko žalost zatopljena
je nje duša prebodena
z mečem silnih bolečin.

 

O, kaj žalosti prestati
morala je sveta Mati,
ktere Sin je rešil svet.

 

V žalosti vzdihuje bleda,
ko v trepetu Sina gleda,
kaj trpi na les razpet.

 

Komu potok solz ne lije,
ko bridkosti zre Marije,
grenke nad morja bridkost?

 

Kdo prisrčno ne žaluje,
ko to Mater premišljuje,
njenih boli velikost?

 

Vidi Jezusa trpeti,
grehe ljudstva nase vzeti,
šibam vdati se voljno.

 

V Sina le pogled upira,
ko ves zapuščen umira
k smrti nagne še glavo.

 

Kristus, ko bo treba umreti,
daj po Materi presveti,
večne slave rajski dom. Amen.

[D]

1 Odpev Pravičnim je Bog dober.

2 Odpev Smeh hudobnih se bo spremenil v jok, njih veselje v žalovanje.

3 Odpev Kdor se oddaljuje od tebe, Gospod, se pogublja; jaz pa sem srečen v tvoji bližini.

 

Tiste dni mi je Gospod govoril: »Ti, sin človekov, poslušaj, kar ti govorim! Ne bodi uporen kakor ta uporna hiša! Odpri svoja usta in jej, kar ti dam!« Pogledal sem, in glej, roka se je stegnila k meni, in v njej je bil knjižni zvitek. Razvil ga je pred menoj; bil je popisan na prednji in zadnji strani. Na njem je bilo zapisano: »Žalovanje, vzdihovanje in gorje.«

Rekel mi je: »Sin človekov, jej, kar tu najdeš; jej ta zvitek, potem pojdi in govori Izraelovi hiši!« Odprl sem svoja usta in dal mi je jesti ta zvitek. Rekel mi je: »Sin človekov, nasiti si telo in si napolni notranjost s tem zvitkom, ki ti ga dajem!« Použil sem ga in bil je v mojih ustih sladek kot med.

Nato mi je rekel: »Sin človekov, napoti se in pojdi k Izraelovi hiši in jim govori z mojimi besedami! Saj nisi poslan k ljudstvu nerazumljivega govora in neokretnega jezika, ampak k Izraelovi hiši; tudi ne k mnogim ljudstvom nerazumljivega govora in neokretnega jezika, katerih besed ne moreš razumeti. Če bi te namreč k njim poslal, bi te poslušali. Toda Izraelova hiša te noče poslušati; saj tudi mene nočejo poslušati. Kajti vsa Izraelova hiša je trdega čela in zakrknjenega srca. Glej, naredim tvoje obličje tako trdo, kakor je njih obličje, in tvoje čelo tako trdo, kakor je njihovo čelo; kakor diamant, trše od kremena naredim tvoje čelo. Ne boj se jih in pred njih obličjem se ne tresi, čeprav so uporna hiša.«

Dalje mi je rekel: »Sin človekov, vse moje besede, ki ti jih govorim, si vtisni v srce, poslušaj jih s svojimi ušesi; potem se napoti in pojdi k pregnancem, k sinovom svojega ljudstva, govori jim ter jim reci: ,Tako govori vsemogočni Gospod,' najsi poslušajo ali ne poslušajo.«

Ko je preteklo sedem dni, mi je prišla Gospodova beseda takole: »Sin človekov, postavil sem te za čuvaja Izraelovi hiši. Ko slišiš iz mojih ust besedo, jih posvari v mojem imenu! Če porečem hudobnežu: ,Gotovo umreš,' in ga ne svariš in ne govoriš, da bi posvaril hudobneža pred njega hudobnim potom in ga ohranil pri življenju, umre hudobni zaradi svoje krivde, a njegovo kri bom terjal iz tvojih rok. Če pa posvariš hudobneža, pa se ne spreobrne od svoje hudobije in svojega zlobnega pota, umre v svoji krivdi, ti pa si rešil svoje življenje.

Če se pravični odvrne od svoje pravičnosti in dela krivico, mu nastavim spotiko, da umre. Če ga nisi svaril, umre zaradi svojega greha, in njegova pravična dela, ki jih je storil, ne bodo v spominu. A iz tvojih rok bom terjal njegovo kri. Če pa si pravičnega posvaril, naj ne greši, in on res ne greši več, ostane pri življenju; kajti dal se je posvariti, in ti si rešil svoje življenje.«

 

SPEV (Ezk 3,17; 2,6.8; 3,8)

Postavil sem te za čuvaja Izraelovi hiši. Ko slišiš iz mojih ust besedo, jih posvari v mojem imenu. * Nič se jih ne boj in ne bodi uporen!

Glej, naredim tvoje obličje tako trdo, kakor je njih obličje, in tvoje čelo tako trdo, kakor je njihovo čelo. * Nič se jih ne boj in ne bodi uporen!

[L]

Sv. Bernard (ok. 1090-1153), opat cistercijanskega samostana Clairvaux v Franciji, mislec, pridigar, mistik

 

Bridko muko Device sporoča tako Simeonova prerokba kakor zgodovina Gospodovega trpljenja sama. Ta je postavljen, pravi sveti starček o detetu Jezusu, v znamenje, kateremu se bo nasprotovalo, in tvojo dušo, je pa dejal Mariji, bo meč presunil.

Saj bi telesa tvojega Sina, o sveta Mati, ne bil prebodel, če bi ne presunil tvoje duše. Ko je namreč tvoj sin Jezus dušo že izdihnil, kruta sulica, ki je odprla njegovo stran, njegove duše nikakor ni dosegla, tvojo dušo pa je presunila. Njegove duše namreč ni bilo več tam, tvoja duša se pa od tam nikakor ni mogla odtrgati. Tvojo dušo je torej presunila silna bolečina, da te po pravici častimo za kraljico mučencev; zakaj tvoje srčno sočutje je daleč presegalo telesno trpljenje.

Marija, mar ni bila hujša kakor meč tista beseda tvojega Sina, ki ti je dušo zares presunila in segla prav do ločitve duše in življenja, beseda: Žena, glej tvoj sin - O kakšna zamena! Janez ti je izročen namesto Jezusa, hlapec namesto Gospoda, učenec namesto Učenika, Zebedejev sin namesto božjega Sina, zgolj človek namesto pravega Boga. Kako naj bi tvoje prerahločutne duše ta govorica ne presunila, ko nam samo spomin na to trga naša kamnita, železna srca.

Ne čudite se, bratje, če pravimo, da je Marija bila mučenica v duši. Čudi naj se, kdor se ne spominja, da je slišal, kako je Pavel med najhujšimi pregrehami poganov omenjal brezsrčnost. Daleč je bila ta od Marijinega srca, daleč naj bo od njenih služabnikov.

Toda morebiti poreče kdo: »Mar ni že vnaprej vedela, da bo umrl?« Brez dvoma. »Mar ni upala, da bo brž vstal?« Zagotovo. Je kljub temu Križanega objokovala? Pa še kako silno. Sicer pa, kdo si pač ti, brat, ali odkod imaš to modrost, da se temu bolj čudiš, da je Marija več trpela s sočutjem, kakor njen Sin s trpljenjem? On je po telesu mogel umreti, ona pa v srcu ni mogla z njim umreti. Jezusova smrt je delo ljubezni, ki je večje od nje nihče ni imel; pa je tudi Marijino sočutje delo ljubezni, kakršni za njo nobena druga ni bila enaka.

 

SPEV (Lk 23, 33; Jan 19, 25; prim. Lk 2, 35)

Ko so prišli na kraj, ki se imenuje Kalvarija, so tam križali Jezusa. * Poleg Jezusovega križa je stala njegova mati.

Tedaj je njeno sveto dušo presunil meč bolečin. * Poleg Jezusovega križa je stala njegova mati.

Sklepna prošnja
Molimo. Gospod Bog, hotel si, da je ob tvojem Sinu na križu z njim trpela tudi njegova mati Marija. Tvoja Cerkev je z njo deležna Kristusovega trpljenja, naj bo z njo vredna tudi njegovega vstajenja.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.

[L]

Mati, vir ljubezni prave,
naj občutim te težave
in s teboj žalujem zdaj.

 

Daj, da bo srce se vnelo
in za Jezusa gorelo
mi v ljubezni vekomaj.

 

Sveta Mati, to te prosim:
rane Kristusa naj nosim,
vtisni v moje jih srce.

 

Sinu tvojemu so rane
v odrešenje moje dane;
tudi mene naj bole.

 

Naj s teboj sedaj žalujem,
križanega objokujem,
ko v dolini solz živim.

 

S tabo poleg križa stati,
s tabo združen žalovati
v bridkem joku hrepenim.

 

Ko pa smrt telo mi vzame,
dušo mojo naj objame
večne slave rajski dom. Amen.

Odpev 1 Z vso dušo se te oklepam, Gospod Jezus.

 —

Odpev 2 Veselimo se, če s Kristusom trpimo.

 —

Odpev 3 Bog je sklenil, da s Kristusovo krvjo vse spravi s seboj.

Kratko berilo  (Kol 1,24–25)

Veselim se v trpljenju za vas in s svoje strani na svojem mesu dopolnjujem, kar nedostaja Kristusovim bridkostim, za njegovo telo, ki je Cerkev. Zakaj zanjo sem postal služabnik po Božjem načrtu, ki mi je bil dan za vas, da izpolnim Božjo besedo.

Spev z odpevom

Odpev k Hvaljen Veseli se, žalostna Mati, po tolikih bridkostih sediš v nebeški slavi poleg Sina, kot kraljica vesoljstva.

[S]

[L]

Sklepna prošnja
Gospod Bog, hotel si, da je ob tvojem Sinu na križu z njim trpela tudi njegova mati Marija. Tvoja Cerkev je z njo deležna Kristusovega trpljenja, naj bo z njo vredna tudi njegovega vstajenja.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.