Brevir za 16. september 2020

SV. KORNELIJ, PAPEŽ, IN CIPRIJAN, ŠKOF, MUČENCA
Obvezni god
Mučenca sv. Kornelij (ki je bil papež v Rimu) in sv. Ciprijan (ki je bil škof v severni Afriki) sta vsak na svojem kraju približno v istem času, oba pa menda 14. septembra, prvi leta 253, drugi pa leta 258, z življenjem izpričala Kristusovo resnico. Sv. Ciprijan v svojih spisih odkriva življenje Cerkve v severni Afriki.
Skupne molitve v čast več mučencem ali svetim pastirjem.

Gospod, odpri moje ustnice,

Gospodova je zemlja in kar jo napolnjuje, *

njegov je ves svet, njegovi vsi prebivalci.

Sredi morja mu je dal močne temelje *

in ga utrdil nad vodami.

Kdo pojde na Gospodovo goro, *

kdo bo stal na njegovem svetem kraju?

Kdor je nedolžnih rok in čist v srcu, *

ne misli hudega in ne snuje prevare.

Ta bo prejel blagoslov od Gospoda *

in plačilo Boga, svojega odrešenika.

To je rod tistih, ki te iščejo, *

ki hočejo spoznati tebe, o Bog naših očetov.

Na stežaj se odprite, starodavne duri, *

da vstopi kralj veličastva.

Kdo je ta kralj veličastva? *

Gospod, močni in silni, mogočni v boju.

Na stežaj se odprite, starodavne duri, *

da vstopi kralj veličastva.

Kdo je ta kralj veličastva? *

Gospod vesolja, on je kralj veličastva.

kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.

Aleluja.

Za enega pastirja
Pobožno Kristusu zdaj vsi zapojmo,
saj dobri je pastir in kralj človeštva,
in s pesmijo vsi proslavimo njega,
ki danes goduje.

Za škofa:
Kot škofa ga je milost okrepila
in moč duha ga vedno je vodila,
da bi učil in pasel Božje ljudstvo
v tej vzvišeni službi.

 

Pastir in vzornik bil je svoji čredi,
vsem kazal pot in reveže podpiral,
skrbel za sebi izročeno ljudstvo
kot vsem dober oče.

 

Svetnike Kristus v raju nagrajuje
in z večno jih poveličuje srečo,
naj hodimo po njihovih stopinjah
v življenju in smrti.

 

Pobožno počastimo vsi Očeta,
slavi naj Sina naša pesem vneta,
enako Svetega Duha na veke,
do kraja vse zemlje. Amen.

Ps 102 Hvalnica Gospodovemu usmiljenju

Z dušo in telesom naj hvalim Gospoda, *

njegovo sveto ime naj slavi vse moje bitje.

Iz vsega srca bi ga rad hvalil, *

in nobene njegovih dobrot ne pozabil. —

 

On odpušča vse moje krivde, *

ozdravlja vse moje slabosti.

Rešuje moje življenje smrti, *

venča me z milostjo in usmiljenjem.

Z dobrotami nasičuje moje življenje *

in mladost se mi obnavlja kakor orlu. —

 

Gospodova dela so pravična, *

vsem zatiranim vrača pravico.

Pokazal je Mojzesu svoja pota, *

Izraelovim sinovom svoja dela. —

Gospod je milostljiv in usmiljen, *

potrpežljiv in zelo milosrčen.

Ne spominja se več naših grehov, *

njegova nevolja ne traja dolgo.

Ne ravna z nami po naših grehih, *

ne vrača nam po naših krivdah. —

 

Kakor se nebo visoko boči nad zemljo, *

tako njegova ljubezen objema vse, ki ga spoštujejo.

Kakor je sončni vzhod daleč od zahoda, *

odriva od nas naše pregrehe.

Kakor je oče usmiljen z otroki, *

tako se Gospod usmili tistih, ki ga častijo. —

 

Dobro ve, kakšni smo, saj nas je ustvaril, *

spominja se, da smo iz zemlje.

Človekovi dnevi so kakor trava, *

razcveti se kakor roža na polju.

Komaj veter vanjo zaveje, že ji cvetje odpade, *

kmalu se nihče več ne spominja, kje je cvetela. —

Gospodova ljubezen traja vekomaj *

do vseh, ki mu ljubezen vračajo.

Ródu za rodom je naklonjen, če je zvest njegovi zavezi, *

če se spominja njegovih zapovedi in jih spolnjuje.

Gospod je postavil svoj prestol v nebesih, *

gospoduje vsemu vesolju. —

 

Slavite Gospoda njegovi angeli, vi močni junaki, *

ki poslušate in izvršujete njegovo besedo.

Slavite Gospoda, vsi angelski zbori, *

Božji služabniki, ki spolnjujete njegova povelja.

Vse Božje stvari, slavite Gospoda *

na vseh krajih njegovega vladarstva.

Tudi jaz ga bom hvalil *

z dušo in telesom. —

– Gospod, naj doumem smisel tvojih zapovedi
– in premišljujem tvoja čudovita dela.

 

Tedaj je Gospodovo veličastvo odšlo s tempeljskega praga in se ustavilo nad kerubi. Kerubi so razpeli svoje peruti in se dvignili pred mojimi očmi od zemlje; pri njihovem odhodu so bila tudi kolesa hkrati z njimi. Ustavili so se ob vhodu vzhodnih vrat Gospodovega templja, in veličastvo Izraelovega Boga je bilo zgoraj nad njimi.

To je bilo isto živo bitje, ki sem ga videl pod Izraelovim Bogom ob reki Kobaru; spoznal sem, da so bili kerubi. Štiri obraze in štiri peruti je vsak imel; nekaj, kar je bilo podobno človeškim rokam, je bilo pod njihovimi perutmi. O podobi njihovih obrazov lahko rečem, da so bili isti obrazi, ki sem jih videl ob reki Kobaru; šli so vsak naravnost pred seboj.

Gospodova beseda mi je prišla takole: »Sin človekov, tvoji bratje, tvoji rojaki, tvoji sopregnanci in vsa hiša Izraelova, so tisti, o katerih pravijo jeruzalemski prebivalci: ,Oddaljili so se od Gospoda, nam je dežela dana v posest.' Zato reci: Tako govori vsemogočni Gospod: ,Da, odpravil sem jih daleč med narode in jih razkropil po deželah ter sem jim le malo časa predmet svetega češčenja v deželah, kamor so prišli.' Zato reci: Tako govori vsemogočni Gospod: ,Zbral vas bom izmed ljudstev in vas združil iz dežel, kamor ste se razkropili, in vam bom zopet dal deželo Izraelovo.' Ko bodo prišli tja, bodo odstranili iz nje vse njene ostude in vse njene gnusobe. Dam jim drugo srce in novega duha v njih notranjost; odstranim kamnito srce iz njih telesa in jim dam meseno srce, da se bodo ravnali po mojih zakonih in spolnjevali moje odloke ter jih izvrševali. Oni bodo moje ljudstvo in jaz bom njihov Bog. Tem pa, katerih srce teka za njih ostudami in njih gnusobami, povrnem njih ravnanje na njihovo glavo,« govori vsemogočni Gospod.

Tedaj so kerubi razpeli svoje peruti in kolesa so se vrtela hkrati z njimi. Zgoraj nad njimi je prestolovalo veličastvo Izraelovega Boga. In dvignilo se je Gospodovo veličastvo iznad srede mesta in se ustavilo na gori, ki je vzhodno od mesta.

Mene pa je dvignil duh in me privedel, v videnju, z božjim duhom, nazaj v Kaldejo k pregnancem. Potem je videnje, ki sem ga imel, izginilo izpred mene. Povedal sem pregnancem vse Gospodove besede, ki mi jih je razodel.

SPEV (Ezek 10, 4.18; Mt 23, 37.38)

Gospodovo veličastvo se je dvignilo proti tempeljskemu pragu. Tempelj se je napolnil z oblakom in dvor je bil poln sijaja Gospodovega veličastva. * Potem je Gospod zapustil tempelj.

Jeruzalem, kolikokrat sem hotel zbrati tvoje otroke, pa niste hoteli! Glejte, vaša hiša bo prazna. * Potem je Gospod zapustil tempelj.

Sv. Ciprijan (ok. 200-258), konvertit, škof v Kartagini v Severni Afriki, buditelj v času preganjanj in razkolov, mučenec

 

Ciprijan pozdravlja brata Kornelija. Zvedeli smo, predragi brat, za slavne dokaze vaše vere in vašega poguma in o vaši častni izpovedi smo s tako radostjo slišali, da se tudi mi štejemo med vaše tovariše, deležne vaših zaslug in vaše odlike. Zakaj ko smo v eni Cerkvi in enega srca in neločljivo složni, kateri škof se ne bo slave svojega soškofa radoval kakor svoje lastne in katera bratska srenja, kjerkoli je, ne bo veselja bratov vesela?

Ne da se prav povedati, kako smo se tukaj vzradostili in kako razveselili, ko smo zvedeli veselo vest o vašem junaštvu. Z izpovedjo si stopil bratom na čelo; da pa je voditeljeva izpoved postala še mogočnejša, so se ji bratje enodušno pridružili. Šel si pred drugimi po slavo, pridobil mnogo tovarišev slave in privabil vse ljudstvo, da je šlo med spoznavalce, ko si bil prvi pripravljen izpovedati za vse. Zategadelj kar ne vemo, kaj naj na vas najprej slavimo: ali tvojo za žrtev pripravljeno in stanovitno vero ali neločljivo ljubezen bratov. Javno se je preizkusilo junaštvo škofa, ki je šel pred drugimi, in pokazala se je enodušnost bratov, ki so šli za njim. Ker ste pri vas vsi enega srca in govorite vsi eno besedo, je s tem vsa rimska cerkev vero izpovedala.

V svetli luči, predragi brat, je zažarela tista vernost, ki jo je apostol slavil. Že takrat je videl v duhu hvale vredni pogum in krepko stanovitnost in je, slaveč prihodnost in spričujoč vaše zasluženje, spodbujal sinove, ko je hvalil starše. Ko ste bili tako enodušni, ko ste bili tako hrabri, ste tudi drugim bratom dali prelep zgled enodušnosti in hrabrosti.

Vsekakor opominjamo, kolikor moremo, predragi brat, pri medsebojni ljubezni, ki naju veže, da se z vsem ljudstvom neprenehoma postiva, bediva in goreče moliva, ker nama Gospodova previdnost pravi in naju božje usmiljenje z zveličavnimi nasveti opominja, da je dan najinega boja in najine tekme že blizu. Ne nehajva se postiti, bedeti in vedno moliti! To je namreč najino nebeško orožje, ki nama daje stanovitnost in pogumno vztrajnost; to so najine duhovne trdnjave in božja kopja, ki naju varujejo.

Spominjajva se drug drugega! Složno in enodušno moliva zmeraj, jaz tu in ti tam, drug za drugega; z medsebojno ljubeznijo si lajšajva stiske in težave!

Osemnajstega dne pred oktobrskimi kalendami se je navsezgodaj zbrala pri vili »Seksti« velika množica, kakor je bil prokonzul Galerij Maksim ukazal. Ta dan je prokonzul Galerij Maksim, ki je sodil v preddvoru Savciolu, dal postaviti Ciprijana predse. Ko je stal pred njim, je prokonzul Galerij Maksim rekel škofu Ciprijanu: »Si ti Tascij Ciprijan?« - Škof Ciprijan je odgovoril: »Da, sem.« Prokonzul Galerij Maksim je rekel: »Si bil tem svetoskrunskim ljudem za škofa?« - škof Ciprijan je odgovoril: »Da.« - Prokonzul Galerij Maksim je dejal: »Prevzvišena cesarja sta zapovedala, da daruješ.« - Škof Ciprijan je rekel: »Tega ne storim.« - Galerij Maksim je dejal: »Premisli!« - Škof Ciprijan je odgovoril: »Stori, kar ti je ukazano! V tako pravični stvari ni premišljevanja.« 

Galerij Maksim se je pomenil s svetovalci in nejevoljen izrekel sodbo s temile besedami: »Dolgo si bogokletno živel in okoli sebe zbral premnogo ljudi za zločinsko zaroto in nastopil kot sovražnik rimskih bogov in svetega bogoslužja; niti bogoljubna in prevzvišena cesarja Valerijan in Galien in vzvišeni cesar Valerijan te niso mogli privesti nazaj k skupnosti svojega bogoslužja. Ker smo te torej dobili, da si najgrše zločine sam počenjal in druge vanje zavajal, boš za svarilni zgled njim, ki si jih svojim zločinom pridobil za tovariše: zakoniti red bo potrdila tvoja kri.« Ko je to izpregovoril, je s tablice prebral odlok: »Sklene se, da se Tascij Ciprijan z mečem usmrti.« Škof Ciprijan je rekel: »Hvala Bogu!«

Ko je bila ta sodba razglašena, je množica bratov rekla: »Tudi nas daj z njim vred ob glavo!« Zato je med brati nastal velik nemir in mnogi so šli za njim. Tako so Ciprijana peljali na polje pri vili »Seksti«. Tam je slekel svoj škrlatni plašč, pokleknil in na tleh leže h Gospodu molil. Ko je slekel dalmatiko in jo dal diakonom, je bil samo v platneni srajci in je pričakoval krvnika.

Ko je krvnik pristopil, je naročil svojim, naj dajo krvniku 25 zlatnikov. Bratje so pred njim razgrinjali prte in ročne prtiče. Nato si je blaženi Ciprijan s svojo roko zavezal oči. Ker si obveze na rokah ni mogel sam zavezati, sta mu jo zavezala prezbiter Julijan in subdiakon Julijan.

Tako je blaženi Ciprijan pretrpel smrt. Zaradi radovednosti poganov so njegovo truplo pokopali kar v bližini. Od tam so ga ponoči odnesli in s svečami in baklami med molitvami zelo slovesno spremili na grobišče prokuratorja Makrobija Kandidiana, ki je ob mapalski cesti pri ribnikih. Malo dni kasneje je prokonzul Maksim umrl.

Preblaženi mučenec Ciprijan je trpel osemnajsti dan pred oktobrskimi kalendami, ko sta bila Valerijan in Galien cesarja, kraljeval pa naš Gospod Jezus Kristus, ki mu gre čast in slava na vekov veke. Amen.

Ko se borimo za vero, nas gleda Bog, gledajo nas angeli, opazuje nas Kristus. * Kakšna slava in dostojanstvo je bojevati se za Boga, kakšna sreča, ko nas ovenča Kristus.

Oborožimo se z vsemi močmi, pripravimo se na boj s čistim srcem, z neokrnjeno vero in iskreno pobožnostjo. * Kakšna slava in dostojanstvo je bojevati se za Boga, kakšna sreča, ko nas ovenča Kristus.

Sklepna prošnja
Molimo. Vsemogočni Bog, sveta Kornelij in Ciprijan sta bila goreča pastirja Božjega ljudstva in neustrašena mučenca. Na njuno priprošnjo nas utrjuj v veri in pogumu, da bomo pripravljeni delati za edinost Cerkve.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.

Slavimo Gospoda.

Aleluja.

Odličen bil si oče in voditelj,
zato tvoj god zdaj vse slavi občestvo,
ti kot svetnik se veseliš v nebesih
ves srečen v Bogu.

 

Za škofa:
Duhovnika, vodnika, učenika
bila naloga ti je podeljena,
da svoje ljudstvo bi v nebesa vodil,
delil mu darove.

 

Zato prav vsi te prosimo ponižno,
da se ozreš na duše zadolžene,
izprosiš naših grehov oproščenje
pri Bogu v nebesih.

 

Bogú edinemu vsa čast in hvala,
v nebesih večna slava in zahvala,
ki s svojimi zakoni modro vodi
brezmejno vesolje. Amen.

Ps 107 Hvalnica Bogu in klic na pomoč

 

Moje srce je pripravljeno, zares pripravljeno, *

pel bom in igral svojemu Bogu.

Oglasita se harfa in citre, *

zbudimo jutranjo zarjo! —

 

Hvalil te bom, Gospod, med ljudstvi, *

igral ti bom med narodi.

Večja kot nebo je tvoja ljubezen, *

tvoja zvestoba presega oblake.

Vzvišen si, Gospod, nad nebesa, *

vsa zemlja je polna tvoje slave.

Usliši nas in s svojo močjo pomagaj, *

da bodo rešeni vsi, ki jih ljubiš. —

 

Bog govori iz svojega svetišča: *

»Slavil bom zmago, osvojil vse dežele.

Moje ljudstvo mi je krona, *

moji izvoljenci so moje žezlo.

Vsi narodi mi bodo služili, *

pridobim si vsa ljudstva.« —

 

Kdo nas popelje v njihova mesta, *

kdo nas povede v njihove trdnjave?

Mar ne ti, o Bog, ki si nas zavrgel, *

ker smo zaupali sami vase?

Daj nam pomoč zoper sovražnike, *

zakaj ničeva je človeška podpora.

Z Bogom bomo delali čudeže, *

ne bodo nam škodovali naši sovražniki. —

Iz 61,10–62,5 Prerok se veseli nad novim Jeruzalemom

 

Močno se veselim v Gospodu, *

moja duša se raduje v mojem Bogu.

Odel me je z oblačilom zveličanja, *

ogrnil me s plaščem pravičnosti.

Kakor ženina me je ovenčal, *

okrasil kakor nevesto.

Kakor zemlja daje rast zeliščem in vrt semenom, *

tako daje Bog, da raste pravičnost in slava med narodi. —

 

Ne bom nehal prositi in moliti *

za Božje ljudstvo in sveto mesto,

dokler ne zasije pravica kakor jutranja zarja *

in ne zagori odrešitev kakor plamenica. —

 

Tedaj bodo narodi videli tvojo pravičnost, *

vsi kralji tvoje veličastvo.

Klicali te bodo z novim imenom, *

ki ga bo Gospod določil.

Kot veličastna krona boš pred Gospodom, *

kot kraljevski okras pred svojim Bogom. —

 

Ne bodo te več imenovali »Zapuščena«, *

tvoje dežele ne bodo več klicali »Osamljena«.

Imenovali te bodo »Moja radost« *

in tvojo deželo »Poročena«.

Gospod te je spet vzljubil *

in bo s teboj prebival. —

 

Živel bo s teboj kakor ženin z nevesto, *

kakor svojo posest te bo varoval.

Kakor se ženin veseli neveste, *

tako se bo tvoj Bog veselil tebe. —

Ps 145 Zaupanje v Boga prinaša srečo

 

Hvali, moja duša Gospoda! *

Slavil bom Gospoda vse svoje življenje.

Prepeval bom svojemu Bogu, *

vse dokler bom živel. —

 

Ne zanašajte se na zemeljske veljake, *

na ljudi, ker pri njih ni rešitve.

Ko izdihnejo, se povrnejo v zemljo, *

tisti dan propadejo vsi njih načrti. —

 

Blagor mu, komur pomaga Bog naših očetov, *

blagor mu, ki v Gospoda zaupa.

Bog je ustvaril nebo in zemljo, *

morje in vse, kar v njem prebiva.

Bog je zvest na veke, *

zatiranim vrača pravico. —

 

Gospod daje kruha lačnim, *

Gospod osvobaja jetnike.

Gospod odpira oči slepim, *

Gospod dviga potrte.

Gospod varuje tujce, *

Gospod podpira sirote in vdove.

Gospod ljubi pravične, *

hudobnim razdira naklepe. —

 

Gospod bo kraljeval na veke: *

tvoj Bog bo od roda do roda. —

Kratko berilo  (Heb 13,7–9a)
Spominjajte se svojih predstojnikov, ki so vam oznanjali Božjo besedo; glejte konec njih življenja in ravnajte se po njihovi veri. Jezus Kristus včeraj in danes, isti tudi na veke. Različnim tujim naukom se ne dajte zapeljati.

Postavil si jih, Gospod, za varuhe svoje Cerkve.
— Postavil si jih, Gospod, za varuhe svoje Cerkve.

Podnevi in ponoči naj oznanjajo tvojo slavo.
— Postavil si jih, Gospod, za varuhe svoje Cerkve.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Postavil si jih, Gospod, za varuhe svoje Cerkve.

Hvaljen (Lk 1,68-79)

Hvaljen, Gospod, Bog naših očetov, *

obiskal je svoje ljudstvo in nas odrešil.

Obudil nam je mogočnega Zveličarja *

v hiši svojega služabnika Davida.

Napovedal ga je po svojih svetih prerokih, *

ki so ga oznanjali od davnih vekov.

Rešil nas bo naših sovražnikov, *

otel iz rok vseh, ki nas črtijo.

Izkazal nam je usmiljenje, kakor je obljubil očetom, *

spomnil se je svoje svete zaveze.

Prisegel je Abrahamu našemu očetu, *

da bomo rešeni iz rok sovražnikov.

Brez strahu bomo služili Gospodu *

v svetosti in pravičnosti vse dni življenja. —

 

In ti, dete, boš prerok Najvišjega, *

pojdeš namreč pred Gospodom, pripravljat mu pota.

Po tebi bo ljudstvo spoznalo Odrešenika, *

ki ga bo rešil njegovih grehov.

Obiskal nas bo po prisrčnem usmiljenju Vsemogočnega *

kakor sonce, ki vzhaja z višave.

Razsvetlil bo vse, ki sedijo v temi in smrtni senci, *

in naravnal na pot miru vse naše korake. —

Kristusa, dobrega pastirja, ki je dal življenje za svoje ovce, hvalímo in ga prosímo:

V svetih pastirjih si razodeval svoje usmiljenje in ljubezen,

– izkazuj nam še naprej po njih svojo dobroto.

Po svojih namestnikih še zdaj izvršuješ svojo učiteljsko in pastirsko službo,

– ne nehaj nas ti sam po njih voditi.

Po svojih svetih pastirjih, ki si jih postavil v službo svojemu ljudstvu, si ti sam naš dušni in telesni zdravnik,

– ne nehaj nam dajati delivcev Božjega življenja.

Svoje ljudstvo si poučeval z modrostjo in ljubeznijo svetnikov,

– po naših pastirjih nas nenehno vzgajaj k svetosti.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Sklepna prošnja
Vsemogočni Bog, sveta Kornelij in Ciprijan sta bila goreča pastirja Božjega ljudstva in neustrašena mučenca. Na njuno priprošnjo nas utrjuj v veri in pogumu, da bomo pripravljeni delati za edinost Cerkve.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

Aleluja.

Dvanajsta ura je prišla

in kliče nas, da iz srca

Gospoda, našega Boga

častimo in ga hvalimo.

 

To uro naš Odrešenik

se je kot Jagnje daroval,

na križu večne slave sij

vsem vernim spet je zasijal.

 

Ta čudovita Božja luč

je zatemnila svetli dan,

o da prevzela tudi nas

bi luč nebeške milosti.

 

Bogú Očetu slava, čast,

in njemu, ki je Sin njegov,

enako Duhu Svetemu,

tako sedaj in vekomaj. Amen.

Ps 118,145–152  (XIX)   Hvala Božji postavi

 

Gospod, iz vsega srca te prosim: *

usliši me, tvoje zakone hočem spolnjevati.

Reši me, ko te kličem, *

naj ne pozabim tvoje postave. —

 

Pred jutranjim svitom prihajam in prosim, *

zaupam v tvoje obljube.

Vso noč ne zatisnem očesa, *

ker premišljujem tvoje besede. —

 

Gospod, poslušaj me, saj si dober, *

poživi me in mi pomagaj.

Bližajo se mi krivični preganjalci, *

daleč so od tvoje postave. —

 

Gospod, ti si pri meni, *

zvest si v svojih sklepih.

Že davno sem spoznal iz tvojih odločitev, *

da je tvoja postava nespremenljiva in trdna na veke. —

Ps 93   Gospod dobro plačuje in hudo kaznuje

O Bog, ki hudo kaznuješ, *

svojo moč zdaj pokaži.

Vstani, ki sodiš zemljo, *

povrni prevzetnim, kakor zaslužijo.

Gospod, kaj delajo grešniki, *

doklej se bodo ponašali?

Doklej bodo hudobni predrzno govorili *

in se bahali s svojimi uspehi? —

 

Gospod, tvoje ljudstvo teptajo, *

tvoje služabnike stiskajo.

Vdove in tujce morijo, *

pobijajo sirote.

Pa pravijo: »Gospod ne vidi, *

Bog nas niti ne opazi.« —

 

O neumno ljudstvo, ali ne boš spoznalo; *

nespametni, kdaj boste razumeli?

On, ki je napravil uho, naj bi ne slišal, *

on, ki je naredil oko, naj bi ne videl?

Kako naj ne kaznuje on, ki vzgaja narode *

on, ki uči ljudi modrosti?

Gospod pozna človekove misli; *

dobro ve, da so prazne. —

Gospod, blagor človeku, ki ga ti vzgajaš *

in poučuješ v svoji postavi.

V hudih dneh bo mirno počival, *

medtem ko se grešniku koplje jama.

Gospod ne zavrže svojega ljudstva, *

ne zapusti svojih služabnikov.

Sodbe bodo spet pravične *

in vsi pošteni se jih bodo držali. —

 

Kdo mi pride na pomoč zoper hudodelce, *

kdo mi pomaga zoper krivičnike?

Da mi ni Gospod pomagal, *

bi bilo že skoraj konec mojega življenja.

Ko mislim, da moja noga omahuje, *

me tvoja milost, Gospod, podpira.

Ko se mi v srcu skrbi množijo, *

me razveseljuje tvoja tolažba. —

 

Mar soglašaš s krivično sodbo, *

ki odobrava hudobijo v imenu pravice?

Ogrožajo življenje pravičnega, *

nedolžnega krivično obsojajo.

Toda Gospod me trdno brani, *

Bog je moje zavetje, vanj zaupam.

Krivične bo ugonobila njih krivica, *

njih lastna zloba jih bo uničila.

Končno bo Gospod, naš Bog, uničil *

hudobijo in krivico. —

Slavimo Gospoda.

Aleluja.

O Božji mož, kreposti zgled,
naj pesem naša te slavi,
saj s tem proslavljamo Boga,
ki te je z milostmi obdal.

 

Predobri večni je Pastir
z Očetom spravil nas ljudi,
zavezo z nami obnovíl,
ki nam prinaša večni mir.

 

Izbrala Božja je modrost
še tebe za služabnika,
da Božjo bi razširjal čast
in nas privedel kdaj v nebo.

Za škofa:
Sam Sveti Duh te je izbral
in te obdaril z milostmi,
da vodiš in krepiš ljudi
z darovi mnogoterimi.

 

Trojico sveto mólimo,
ki te s častjo je venčala
in z vso nebeško radostjo,
ker služil zvest si ji vse dni. Amen.

Ps 138,1–18.23.24   Bog vse vidi in vse ve

Gospod, v dno duše gledaš in me poznaš do kraja, *

vidiš, naj sedim ali vstanem.

Od daleč že poznaš vse moje misli, *

naj ležim ali hodim.

Beseda mi še ni prišla na jezik, *

a tebi je že vse znano.

Od vseh strani me obdajaš, *

ne morem iz tvoje roke.

Prečudovita je zame tvoja vsevednost, *

previsoka je, da bi jo razumel. —

 

Kako naj se izmaknem tvoji moči, *

kam naj ubežim pred tvojim obličjem?

Če bi se povzpel v nebesa, si ondi, *

če stopim v podzemlje, spet najdem tebe.

Če bi me ponesle peruti jutranje zarje, *

bi me tja vodila tvoja roka.

Če bi prebival na koncu morja, *

bi me tam držala tvoja desnica.

Če bi rekel: »Vsaj tema me bo zakrila,« *

tudi ta tema ne bo temna.

In če me bo noč obdala namesto dneva, *

bo ta noč kot dan svetila. —

Gospod, ti si me vsega ustvaril, *

oblikoval si me v telesu moje matere.

Hvalim te, ker sem tako čudovito ustvarjen, *

ker so tvoja dela čudovita. —

 

Do dna me poznaš in ni ti bilo skrito, *

ko sem nastajal nevidno kakor v globinah zemlje.

Tvoje oči so videle moja dejanja *

in vsa si vpisal v knjigo življenja.

Vse moje dneve si že določil, *

še preden se je začenjal prvi.

O Bog, kako nedoumljiva je vsaka tvoja misel, *

še težje umljive so vse skupaj.

Če bi jih štel, jih je več kot peska, *

če bi jih preštel, te še vedno ne bi razumel. —

 

Preišči me, o Bog, preglej srce in vso notranjost, *

preizkusi me, spoznaj vse moje misli.

Glej, ali morda hodim po slabi poti; *

vodi me po pravi poti življenja. —

Kol 1,12–20   Kristus je prvorojenec

 

Z veseljem se zahvaljujmo Bogu Očetu, *

usposobil nas je za dediščino svetih v svetlobi.

Iz oblasti teme nas je rešil *

in prestavil v kraljestvo svojega preljubega Sina.

V njem imamo odrešenje po njegovi krvi, *

v njem odpuščanje grehov. —

 

On je podoba nevidnega Boga Očeta, *

prvorojenec vsega stvarstva.

V njem je bilo vse ustvarjeno, *

vidne in nevidne stvari v nebesih in na zemlji.

Po njem in zanj je bilo vse ustvarjeno, *

on je pred vsem in vse v njem obstaja. —

 

On je glava telesu, Cerkvi, *

on je začetek.

Prvorojenec je vstalih od mrtvih, *

da med vsemi zavzame prvo mesto. —

 

Oče je sklenil, naj v njem prebiva vsa polnost, *

da se uresniči mir s krvjo njegovega križa.

Tako naj po njem doseže spravo, *

kar je na zemlji in kar je v nebesih. —

Kratko berilo  (1 Pt 5,1–4)
Starešine med vami prosim, jaz, ki sem sam tudi starešina in priča Kristusovega trpljenja in tudi sodeležnik njegove slave, ki se bo razodela: pásite Božjo čredo, ki je pri vas, in pazite nanjo, ne prisiljeno, marveč radovoljno, kakor hoče Bog; ne z grdim pohlepom po dobičku, marveč z voljnim srcem; tudi ne, kakor bi nad svojimi deleži gospodovali, marveč kakor vzor čredi; in ko se prikaže najvišji Pastir, boste prejeli nevenljivi venec slave.

Pastir ljubi svoje brate in sestre in mnogo moli za ljudstvo.
— Pastir ljubi svoje brate in sestre in mnogo moli za ljudstvo.

Vse žrtvuje za svoje brate in sestre.
— Pastir ljubi svoje brate in sestre in mnogo moli za ljudstvo.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Pastir ljubi svoje brate in sestre in mnogo moli za ljudstvo.

Moja duša poveličuje Gospoda (Lk 1,46-55)

Moja duša poveličuje Gospoda, *

moje srce se raduje v Bogu, mojem zveličarju.

Ozrl se je na nizkost svoje dekle, *

glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi.

Velike reči mi je storil Vsemogočni, *

njegovo ime je sveto.

Iz roda v rod skazuje svoje usmiljenje *

vsem, ki mu zvesto služijo. —

 

Dvignil je svojo močno roko, *

razkropil je vse, ki so napuhnjenih misli.

Mogočne je vrgel s prestola *

in povišal je nizke.

Lačne je napolnil z dobrotami *

in bogate je odpustil prazne.

Sprejel je svoje izvoljeno ljudstvo, *

kakor je obljubil našim očetom.

Spomnil se je svoje dobrote *

do Abrahama in vseh njegovih potomcev. —

Kristus je postal veliki duhovnik za ljudi v vsem, kar se nanaša na Boga. Slavímo ga, kot je prav, in ponižno ga prosímo:

Svojo Cerkev si čudovito proslavil s svetimi in odličnimi voditelji,

– naj krščansko družino vedno vodijo modri in plemeniti ljudje.

Svojemu ljudstvu si odpuščal grehe, kadar so sveti pastirji kakor Mojzes molili zanj,

– po njih priprošnji prenavljaj svojo Cerkev z nenehnim očiščevanjem.

Svete pastirje si izbral iz svojega ljudstva, jih posvečeval ter napolnjeval s Svetim Duhom,

– daj svojega Duha tudi vsem voditeljem ljudstva.

V tebi imajo svoj delež apostoli in njihovi nasledniki,

– naj se ne izgubi nobeden, ki je bil odkupljen s tvojo krvjo.

Po pastirjih Cerkve stojiš ob strani svojim vernikom, da bi jih nihče ne iztrgal iz tvoje roke,

– reši vse rajne, saj si daroval zanje svoje življenje.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Sklepna prošnja
Vsemogočni Bog, sveta Kornelij in Ciprijan sta bila goreča pastirja Božjega ljudstva in neustrašena mučenca. Na njuno priprošnjo nas utrjuj v veri in pogumu, da bomo pripravljeni delati za edinost Cerkve.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

Aleluja.

O Kristus, ti si luč in dan,

razsvétli našo temno noč,

ti večne Luči si odsvit

in dušam našim luči vir.

 

Zaupno prosimo, Gospod,

da bi nas varoval v temi,

naj duh počiva brez skrbi,

spokojno ure nam tekó.

 

Ko sen zakrije nam oči,

srce naj s tabo še bedi;

dobrota tvoja, tvoja moč,

naj zla nas brani vsakega.

 

Skušnjavca zvitega odbij,

nas reši vseh nevarnosti,

obvaruj nas, ki tvoji smo

in s tvojo rešeni krvjo.

 

Z Očetom večnim, Kristus Kralj,

vesolje vse naj te slavi

in Tolažnika Svetega

sedaj, vse dni in vekomaj. Amen

Ps 30,1–6 Izročimo se v Božje roke

 

1 Odpev O Bog, bodi mi zavetje in pribežališče.

 

Gospod, vate zaupam, *

naj ne bom osramočen nikoli.

Otmi me, ker si pravičen, *

prisluhni in pohiti, da me rešiš.

Bodi mi zavetje in pribežališče, *

da bom na varnem. —

 

Ti si moja trdnjava in moje zatočišče, *

vodi me zaradi svoje dobrote.

Izvleci me iz zanke, ki so mi jo skrivaj nastavili, *

ti si moj rešitelj. —

 

Gospod, v tvoje roke izročam svojo dušo, *

zvesti Bog, ti me osvobodi. 

 

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen. —

 

1 Odpev O Bog, bodi mi zavetje in pribežališče.

 

Ps 129 Iz globočine kličem

 

2 Odpev Gospod, iz globočine te kličem.

 

Iz globočine te kličem, *

Gospod, usliši mojo prošnjo.

Prosim, skrbno me poslušaj, *

ne presliši mojega vpitja.

Gospod, če boš gledal na pregrehe, *

kdo bo mogel obstati?

Toda ti grehe odpuščaš, *

da bi ti v spoštovanju služili.

Upam v Gospoda, zaupam v njegovo besedo, *

z vsem srcem pričakujem Gospoda. —

 

Bolj kot stražniki jutranjo zarjo *

naj Božje ljudstvo pričakuje Gospoda.

 

Gospod je usmiljen, *

tako rad vsem odpušča. 

Samo on bo rešil svoje ljudstvo *

vseh njegovih grehov. —

 

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen. —

 

2 Odpev Gospod, iz globočine te kličem.

 

Kratko berilo (Ef 4,26–27)

Nikar ne grešite, sonce naj ne zaide v vaši jezi in ne dajajte prostora hudiču.

V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Rešil si nas, Gospod, zvesti Bog.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Evangeljski slavospev (Lk 2,29-32)

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

 

Zdaj odpuščaš, Gospod, svojega služabnika v miru, *

kakor si obljubil s svojo besedo.

Na svoje oči sem videl Zveličarja, *

ki si ga poslal vsem ljudstvom:

luč v razsvetljenje vseh narodov *

in v slavo Izraela, tvojega ljudstva. – Slava Očetu ... —

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

Molimo. Gospod Jezus Kristus, ti si krotak in ponižen. Svojim učencem nalagaš jarem, ki je prijeten, in breme, ki je lahko. Blagohotno sprejmi naše misli, želje in dejanja današnjega dne. Naj se tako odpočijemo, da bomo s tvojo pomočjo še lažje služili tebi, ki živiš in kraljuješ vekomaj.

 

Spokojno noč in srečno smrt nam podeli vsemogočni Gospod. Amen.

Angel Gospodov je oznanil Mariji – in spočela je od Svetega Duha.
Zdrava, Marija …
Glej, dekla sem Gospodova – zgodi se mi po tvoji besedi. Zdrava, Marija …
In Beseda je meso postala – in med nami prebivala. Zdrava, Marija …
Prosi za nas, sveta Božja Porodnica. – Da postanemo vredni obljub Kristusovih.
Molimo. Nebeški Oče, po angelu si nam oznanil učlovečenje svojega Sina. Posvečuj in podpiraj nas s svojo milostjo in nas po njegovem trpljenju in križu pripelji k slavi vstajenja.
Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.