HOZANA.si: Brevir

«   »

16. 9. 2020, Sreda, Sv. Kornelij in Ciprijan, obvezni god

Povabilo
Bogoslužno branje
Hvalnice
Dnevna molitvena ura
Večernice
Sklepna molitvena ura

Sv. Kornelij in Ciprijan (16. september)

Info …

SV. KORNELIJ, PAPEŽ, IN CIPRIJAN, ŠKOF, MUČENCA
Obvezni god
Mučenca sv. Kornelij (ki je bil papež v Rimu) in sv. Ciprijan (ki je bil škof v severni Afriki) sta vsak na svojem kraju približno v istem času, oba pa menda 14. septembra, prvi leta 253, drugi pa leta 258, z življenjem izpričala Kristusovo resnico. Sv. Ciprijan v svojih spisih odkriva življenje Cerkve v severni Afriki.
Skupne molitve v čast več mučencem ali svetim pastirjem.

Povabilo

Odpev Kristusa, kralja mučencev, pridite, molimo.
Ps 23 Gospod prihaja v svetišče


Gospodova je zemlja in kar jo napolnjuje, *

njegov je ves svet, njegovi vsi prebivalci.

Sredi morja mu je dal močne temelje *

in ga utrdil nad vodami.

Odpev Kristusa, kralja mučencev, pridite, molimo.
Kdo pojde na Gospodovo goro, *

kdo bo stal na njegovem svetem kraju?

Kdor je nedolžnih rok in čist v srcu, *

ne misli hudega in ne snuje prevare.

Ta bo prejel blagoslov od Gospoda *

in plačilo Boga, svojega odrešenika.

To je rod tistih, ki te iščejo, *

ki hočejo spoznati tebe, o Bog naših očetov.

Odpev Kristusa, kralja mučencev, pridite, molimo.
Na stežaj se odprite, starodavne duri, *

da vstopi kralj veličastva.

Kdo je ta kralj veličastva? *

Gospod, močni in silni, mogočni v boju.

Odpev Kristusa, kralja mučencev, pridite, molimo.
Na stežaj se odprite, starodavne duri, *

da vstopi kralj veličastva.

Kdo je ta kralj veličastva? *

Gospod vesolja, on je kralj veličastva.

Odpev Kristusa, kralja mučencev, pridite, molimo .
Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu *

kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.

Odpev Kristusa, kralja mučencev, pridite, molimo.

⇑ Vrh

Bogoslužno branje

Psalmi so od srede IV. tedna

Lastno

2. berilo, spev po 2. berilu, sklepna prošnja

[S]

Pesem

Mučencev zmagoslavni Kralj
in slava svojih zvestih prič,
v nebesa vodiš blažene,
ki zemeljsko zavrgli so.

 

Poslušaj, kar te prosimo:
odpusti, kar grešili smo,
da čistih src obhajamo
mučencev zmago blaženo.

 

V trpečih sam si zmagoval,
spokornim odpuščanje dal,
zato še v nas premagaj greh,
odpusti nam slabosti vse.

 

Predobri Oče, usliši nas,
in ti, njegov edini Sin,
in Sveti Duh, naš Tolažnik,
en Bog in kralj na vekomaj. Amen.

[D]

1 Odpev Z dušo in telesom naj hvalim Gospoda in ne pozabim nobene njegovih dobrot.

Ps 102 Hvalnica Gospodovemu usmiljenju

Po prisrčnem Božjem usmiljenju nas je obiskal Vzhajajoči z višave (prim. Lk 1,78).

I

Z dušo in telesom naj hvalim Gospoda, *

njegovo sveto ime naj slavi vse moje bitje.

Iz vsega srca bi ga rad hvalil, *

in nobene njegovih dobrot ne pozabil. —

 

On odpušča vse moje krivde, *

ozdravlja vse moje slabosti.

Rešuje moje življenje smrti, *

venča me z milostjo in usmiljenjem.

Z dobrotami nasičuje moje življenje *

in mladost se mi obnavlja kakor orlu. —

 

Gospodova dela so pravična, *

vsem zatiranim vrača pravico.

Pokazal je Mojzesu svoja pota, *

Izraelovim sinovom svoja dela. —

1 Odpev Z dušo in telesom naj hvalim Gospoda in ne pozabim nobene njegovih dobrot.
2 Odpev Kakor je oče usmiljen z otroki, tako se Gospod usmili tistih, ki ga častijo.

II

Gospod je milostljiv in usmiljen, *

potrpežljiv in zelo milosrčen.

Ne spominja se več naših grehov, *

njegova nevolja ne traja dolgo.

Ne ravna z nami po naših grehih, *

ne vrača nam po naših krivdah. —

 

Kakor se nebo visoko boči nad zemljo, *

tako njegova ljubezen objema vse, ki ga spoštujejo.

Kakor je sončni vzhod daleč od zahoda, *

odriva od nas naše pregrehe.

Kakor je oče usmiljen z otroki, *

tako se Gospod usmili tistih, ki ga častijo. —

 

Dobro ve, kakšni smo, saj nas je ustvaril, *

spominja se, da smo iz zemlje.

Človekovi dnevi so kakor trava, *

razcveti se kakor roža na polju.

Komaj veter vanjo zaveje, že ji cvetje odpade, *

kmalu se nihče več ne spominja, kje je cvetela. —

2 Odpev Kakor je oče usmiljen z otroki, tako se Gospod usmili tistih, ki ga častijo.
3 Odpev Vse Božje stvari, slavite Gospoda.

III

Gospodova ljubezen traja vekomaj *

do vseh, ki mu ljubezen vračajo.

Ródu za rodom je naklonjen, če je zvest njegovi zavezi, *

če se spominja njegovih zapovedi in jih spolnjuje.

Gospod je postavil svoj prestol v nebesih, *

gospoduje vsemu vesolju. —

 

Slavite Gospoda njegovi angeli, vi močni junaki, *

ki poslušate in izvršujete njegovo besedo.

Slavite Gospoda, vsi angelski zbori, *

Božji služabniki, ki spolnjujete njegova povelja.

Vse Božje stvari, slavite Gospoda *

na vseh krajih njegovega vladarstva.

Tudi jaz ga bom hvalil *

z dušo in telesom. —

3 Odpev Vse Božje stvari, slavite Gospoda.

– Gospod, naj doumem smisel tvojih zapovedi
– in premišljujem tvoja čudovita dela.

PRVO BERILO

Iz knjige preroka Ezekijela (10, 18-22; 11, 14-25)

Gospodovo veličastvo zapusti tempelj

Tedaj je Gospodovo veličastvo odšlo s tempeljskega praga in se ustavilo nad kerubi. Kerubi so razpeli svoje peruti in se dvignili pred mojimi očmi od zemlje; pri njihovem odhodu so bila tudi kolesa hkrati z njimi. Ustavili so se ob vhodu vzhodnih vrat Gospodovega templja, in veličastvo Izraelovega Boga je bilo zgoraj nad njimi.

To je bilo isto živo bitje, ki sem ga videl pod Izraelovim Bogom ob reki Kobaru; spoznal sem, da so bili kerubi. Štiri obraze in štiri peruti je vsak imel; nekaj, kar je bilo podobno človeškim rokam, je bilo pod njihovimi perutmi. O podobi njihovih obrazov lahko rečem, da so bili isti obrazi, ki sem jih videl ob reki Kobaru; šli so vsak naravnost pred seboj.

Gospodova beseda mi je prišla takole: »Sin človekov, tvoji bratje, tvoji rojaki, tvoji sopregnanci in vsa hiša Izraelova, so tisti, o katerih pravijo jeruzalemski prebivalci: ,Oddaljili so se od Gospoda, nam je dežela dana v posest.' Zato reci: Tako govori vsemogočni Gospod: ,Da, odpravil sem jih daleč med narode in jih razkropil po deželah ter sem jim le malo časa predmet svetega češčenja v deželah, kamor so prišli.' Zato reci: Tako govori vsemogočni Gospod: ,Zbral vas bom izmed ljudstev in vas združil iz dežel, kamor ste se razkropili, in vam bom zopet dal deželo Izraelovo.' Ko bodo prišli tja, bodo odstranili iz nje vse njene ostude in vse njene gnusobe. Dam jim drugo srce in novega duha v njih notranjost; odstranim kamnito srce iz njih telesa in jim dam meseno srce, da se bodo ravnali po mojih zakonih in spolnjevali moje odloke ter jih izvrševali. Oni bodo moje ljudstvo in jaz bom njihov Bog. Tem pa, katerih srce teka za njih ostudami in njih gnusobami, povrnem njih ravnanje na njihovo glavo,« govori vsemogočni Gospod.

Tedaj so kerubi razpeli svoje peruti in kolesa so se vrtela hkrati z njimi. Zgoraj nad njimi je prestolovalo veličastvo Izraelovega Boga. In dvignilo se je Gospodovo veličastvo iznad srede mesta in se ustavilo na gori, ki je vzhodno od mesta.

Mene pa je dvignil duh in me privedel, v videnju, z božjim duhom, nazaj v Kaldejo k pregnancem. Potem je videnje, ki sem ga imel, izginilo izpred mene. Povedal sem pregnancem vse Gospodove besede, ki mi jih je razodel.

SPEV (Ezek 10, 4.18; Mt 23, 37.38)

Gospodovo veličastvo se je dvignilo proti tempeljskemu pragu. Tempelj se je napolnil z oblakom in dvor je bil poln sijaja Gospodovega veličastva. * Potem je Gospod zapustil tempelj.

Jeruzalem, kolikokrat sem hotel zbrati tvoje otroke, pa niste hoteli! Glejte, vaša hiša bo prazna. * Potem je Gospod zapustil tempelj.

[L]

DRUGO BERILO

Sv. Ciprijan (ok. 200-258), konvertit, škof v Kartagini v Severni Afriki, buditelj v času preganjanj in razkolov, mučenec

Beremo eno izmed naslednjih beril:

Iz pisem sv. Ciprijana, škofa in mučenca (60. pismo, 1-2. 5)

Pripravljena in stanovitna vera

Ciprijan pozdravlja brata Kornelija. Zvedeli smo, predragi brat, za slavne dokaze vaše vere in vašega poguma in o vaši častni izpovedi smo s tako radostjo slišali, da se tudi mi štejemo med vaše tovariše, deležne vaših zaslug in vaše odlike. Zakaj, ko smo v eni Cerkvi in enega srca in neločljivo složni, kateri škof se ne bo slave svojega soškofa radoval kakor svoje lastne in katera bratska srenja, kjerkoli je, ne bo veselja bratov vesela?

Ne da se prav povedati, kako smo se tukaj vzradostili in kako razveselili, ko smo zvedeli veselo vest o vašem junaštvu. Z izpovedjo si stopil bratom na čelo; da pa je voditeljeva izpoved postala še mogočnejša, so se ji bratje enodušno pridružili. Šel si pred drugimi po slavo, pridobil mnogo tovarišev slave in privabil vse ljudstvo, da je šlo med spoznavalce, ko si bil prvi pripravljen izpovedati za vse. Zategadelj kar ne vemo, kaj naj na vas najprej slavimo: ali tvojo za žrtev pripravljeno in stanovitno vero ali neločljivo ljubezen bratov. Javno se je preizkusilo junaštvo škofa, ki je šel pred drugimi, in pokazala se je enodušnost bratov, ki so šli za njim. Ker ste pri vas vsi enega srca in govorite vsi eno besedo, je s tem vsa rimska cerkev vero izpovedala.

V svetli luči, predragi brat, je zažarela tista vernost, ki jo je apostol slavil. Že takrat je videl v duhu hvale vredni pogum in krepko stanovitnost in je, slaveč prihodnost in spričujoč vaše zasluženje, spodbujal sinove, ko je hvalil starše. Ko ste bili tako enodušni, ko ste bili tako hrabri, ste tudi drugim bratom dali prelep zgled enodušnosti in hrabrosti.

Vsekakor opominjamo, kolikor moremo, predragi brat, pri medsebojni ljubezni, ki naju veže, da se z vsem ljudstvom neprenehoma postiva, bediva in goreče moliva, ker nama Gospodova previdnost pravi in naju božje usmiljenje z zveličavnimi nasveti opominja, da je dan najinega boja in najine tekme že blizu. Ne nehajva se postiti, bedeti in vedno moliti! To je namreč najino nebeško orožje, ki nama daje stanovitnost in pogumno vztrajnost; to so najine duhovne trdnjave in božja kopja, ki naju varujejo.

Spominjajva se drug drugega! Složno in enodušno moliva zmeraj, jaz tu in ti tam, drug za drugega; z medsebojno ljubeznijo si lajšajva stiske in težave!

Ali naslednje berilo:

Iz prakonzularnih zapiskov o mučeništvu sv. Ciprijana, škofa (3-6)

V tako pravični stvari ni premišljevanja

Osemnajstega dne pred oktobrskimi kalendami se je navsezgodaj zbrala pri vili »Seksti« velika množica, kakor je bil prokonzul Galerij Maksim ukazal. Ta dan je prokonzul Galerij Maksim, ki je sodil v preddvoru Savciolu, dal postaviti Ciprijana predse. Ko je stal pred njim, je prokonzul Galerij Maksim rekel škofu Ciprijanu: »Si ti Tascij Ciprijan?« - Škof Ciprijan je odgovoril: »Da, sem.« Prokonzul Galerij Maksim je rekel: »Si bil tem svetoskrunskim ljudem za škofa?« - škof Ciprijan je odgovoril: »Da.« - Prokonzul Galerij Maksim je dejal: »Prevzvišena cesarja sta zapovedala, da daruješ.« - Škof Ciprijan je rekel: »Tega ne storim.« - Galerij Maksim je dejal: »Premisli!« - Škof Ciprijan je odgovoril: »Stori, kar ti je ukazano! V tako pravični stvari ni premišljevanja.«

Galerij Maksim se je pomenil s svetovalci in nejevoljen izrekel sodbo s temile besedami: »Dolgo si bogokletno živel in okoli sebe zbral premnogo ljudi za zločinsko zaroto in nastopil kot sovražnik rimskih bogov in svetega bogoslužja; niti bogoljubna in prevzvišena cesarja Valerijan in Galien in vzvišeni cesar Valerijan te niso mogli privesti nazaj k skupnosti svojega bogoslužja. Ker smo te torej dobili, da si najgrše zločine sam počenjal in druge vanje zavajal, boš za svarilni zgled njim, ki si jih svojim zločinom pridobil za tovariše: zakoniti red bo potrdila tvoja kri.« Ko je to izpregovoril, je s tablice prebral odlok: »Sklene se, da se Tascij Ciprijan z mečem usmrti.« Škof Ciprijan je rekel: Škof Ciprijan je rekel: »Hvala Bogu!«

Ko je bila ta sodba razglašena, je množica bratov rekla: »Tudi nas daj z njim vred ob glavo!« Zato je med brati nastal velik nemir in mnogi so šli za njim. Tako so Ciprijana peljali na polje pri vili »Seksti«. Tam je slekel svoj škrlatni plašč, pokleknil in na tleh leže h Gospodu molil. Ko je slekel dalmatiko in jo dal diakonom, je bil samo v platneni srajci in je pričakoval krvnika.

Ko je krvnik pristopil, je naročil svojim, naj dajo krvniku 25 zlatnikov. Bratje so pred njim razgrinjali prte in ročne prtiče. Nato si je blaženi Ciprijan s svojo roko zavezal oči. Ker si obveze na rokah ni mogel sam zavezati, sta mu jo zavezala prezbiter Julijan in subdiakon Julijan.

Tako je blaženi Ciprijan pretrpel smrt. Zaradi radovednosti poganov so njegovo truplo pokopali kar v bližini. Od tam so ga ponoči odnesli in s svečami in baklami med molitvami zelo slovesno spremili na grobišče prokuratorja Makrobija Kandidiana, ki je ob mapalski cesti pri ribnikih. Malo dni kasneje je prokonzul Maksim umrl.

Preblaženi mučenec Ciprijan je trpel osemnajsti dan pred oktobrskimi kalendami, ko sta bila Valerijan in Galien cesarja, kraljeval pa naš Gospod Jezus Kristus, ki mu gre čast in slava na vekov veke. Amen.

SPEV

Ko se borimo za vero, nas gleda Bog, gledajo nas angeli, opazuje nas Kristus. * Kakšna slava in dostojanstvo je bojevati se za Boga, kakšna sreča, ko nas ovenča Kristus.

Oborožimo se z vsemi močmi, pripravimo se na boj s čistim srcem, z neokrnjeno vero in iskreno pobožnostjo. * Kakšna slava in dostojanstvo je bojevati se za Boga, kakšna sreča, ko nas ovenča Kristus.

Sklepna prošnja
Molimo. Vsemogočni Bog, sveta Kornelij in Ciprijan sta bila goreča pastirja Božjega ljudstva in neustrašena mučenca. Na njuno priprošnjo nas utrjuj v veri in pogumu, da bomo pripravljeni delati za edinost Cerkve. Po našem Gospodu …

⇑ Vrh

Hvalnice

Psalmi so od srede IV. tedna

Lastno

odpev k Hvaljen, sklepna prošnja

[S]

Pesem

Zapojmo, bratje, radostno
mučencem v čast zdaj hvalnico,
saj s Kristusovo milostjo
premagali so vsako zlo.

 

Nič niso bali se sveta,
nosili muke so voljnó,
jim smrt bila je bližnjica
do sreče, ki jo našli so.

 

Kdor veruje iz dna srca
in poln je upanja v Boga,
nad vse pa ljubi Kristusa,
premagal kneza bo pekla.

 

Podeli nam, Odrešenik,
da bi mučencem tudi mi
se v večnosti pridružili,
molili te brez konca dni.

 

V mučencih Oče se slavi,
nesmrtni Kristus se časti
in zmago Sveti Duh deli
v nebeško polnost radosti. Amen.

[D]

1 Odpev Pripravljeno je moje srce, Gospod, pripravljeno.

Ps 107 Hvalnica Bogu in klic na pomoč

Božji Sin je bil povišan nad nebesa, zato oznanjamo njegovo slavo po vsej zemlji (Arnobij).

 

Moje srce je pripravljeno, zares pripravljeno, *

pel bom in igral svojemu Bogu.

Oglasita se harfa in citre, *

zbudimo jutranjo zarjo! —

 

Hvalil te bom, Gospod, med ljudstvi, *

igral ti bom med narodi.

Večja kot nebo je tvoja ljubezen, *

tvoja zvestoba presega oblake.

Vzvišen si, Gospod, nad nebesa, *

vsa zemlja je polna tvoje slave.

Usliši nas in s svojo močjo pomagaj, *

da bodo rešeni vsi, ki jih ljubiš. —

 

Bog govori iz svojega svetišča: *

»Slavil bom zmago, osvojil vse dežele.

Moje ljudstvo mi je krona, *

moji izvoljenci so moje žezlo.

Vsi narodi mi bodo služili, *

pridobim si vsa ljudstva.« —

 

Kdo nas popelje v njihova mesta, *

kdo nas povede v njihove trdnjave?

Mar ne ti, o Bog, ki si nas zavrgel, *

ker smo zaupali sami vase?

Daj nam pomoč zoper sovražnike, *

zakaj ničeva je človeška podpora.

Z Bogom bomo delali čudeže, *

ne bodo nam škodovali naši sovražniki. —

1 Odpev Pripravljeno je moje srce, Gospod, pripravljeno.
2 Odpev Gospod me je odel z oblačilom zveličanja in s plaščem pravičnosti.

Iz 61,10–62,5 Prerok se veseli nad novim Jeruzalemom

Videl  sem  sveto  mesto,  novi  Jeruzalem  …, pripravljeno kakor nevesta za svojega ženina (Raz 21,2).

 

Močno se veselim v Gospodu, *

moja duša se raduje v mojem Bogu.

Odel me je z oblačilom zveličanja, *

ogrnil me s plaščem pravičnosti.

Kakor ženina me je ovenčal, *

okrasil kakor nevesto.

Kakor zemlja daje rast zeliščem in vrt semenom, *

tako daje Bog, da raste pravičnost in slava med narodi. —

 

Ne bom nehal prositi in moliti *

za Božje ljudstvo in sveto mesto,

dokler ne zasije pravica kakor jutranja zarja *

in ne zagori odrešitev kakor plamenica. —

 

Tedaj bodo narodi videli tvojo pravičnost, *

vsi kralji tvoje veličastvo.

Klicali te bodo z novim imenom, *

ki ga bo Gospod določil.

Kot veličastna krona boš pred Gospodom, *

kot kraljevski okras pred svojim Bogom. —

 

Ne bodo te več imenovali »Zapuščena«, *

tvoje dežele ne bodo več klicali »Osamljena«.

Imenovali te bodo »Moja radost« *

in tvojo deželo »Poročena«.

Gospod te je spet vzljubil *

in bo s teboj prebival. —

 

Živel bo s teboj kakor ženin z nevesto, *

kakor svojo posest te bo varoval.

Kakor se ženin veseli neveste, *

tako se bo tvoj Bog veselil tebe. —

2 Odpev Gospod me je odel z oblačilom zveličanja in s plaščem pravičnosti.
3 Odpev Vse življenje bom hvalil Gospoda.

Ps 145 Zaupanje v Boga prinaša srečo

Hvalimo Gospoda v svojem življenju, to se pravi: v svojem vedenju (Arnobij).

 

Hvali, moja duša Gospoda! *

Slavil bom Gospoda vse svoje življenje.

Prepeval bom svojemu Bogu, *

vse dokler bom živel. —

 

Ne zanašajte se na zemeljske veljake, *

na ljudi, ker pri njih ni rešitve.

Ko izdihnejo, se povrnejo v zemljo, *

tisti dan propadejo vsi njih načrti. —

 

Blagor mu, komur pomaga Bog naših očetov, *

blagor mu, ki v Gospoda zaupa.

Bog je ustvaril nebo in zemljo, *

morje in vse, kar v njem prebiva.

Bog je zvest na veke, *

zatiranim vrača pravico. —

 

Gospod daje kruha lačnim, *

Gospod osvobaja jetnike.

Gospod odpira oči slepim, *

Gospod dviga potrte.

Gospod varuje tujce, *

Gospod podpira sirote in vdove.

Gospod ljubi pravične, *

hudobnim razdira naklepe. —

 

Gospod bo kraljeval na veke: *

tvoj Bog bo od roda do roda. —

3 Odpev Vse življenje bom hvalil Gospoda.

[S]

Kratko berilo (2 Kor 1,3–5)
Hvaljen Bog in Oče našega Gospoda Jezusa Kristusa, Oče usmiljenja in Bog vse tolažbe, ki nas tolaži v vsaki naši nadlogi, da moremo tudi mi tolažiti nje, ki so v katerikoli nadlogi, s tolažbo, s katero nas same Bog tolaži. Zakaj kakor je Kristusovo trpljenje v nas obilno, tako je po Kristusu obilna tudi naša tolažba.

Spev z odpevom

Pravični živijo na veke.
Pravični živijo na veke.

Gospod je njih plačilo.
Pravični živijo na veke.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
Pravični živijo na veke.

[L]

Odpev k Hvaljen O dragocena smrt, ki je s krvjo kupila nesmrtnost mučencem.

Hvaljen (Lk 1,68–79)

Hvaljen, Gospod, Bog naših očetov, *

obiskal je svoje ljudstvo in nas odrešil.

Obudil nam je mogočnega Zveličarja *

v hiši svojega služabnika Davida.

Napovedal ga je po svojih svetih prerokih, *

ki so ga oznanjali od davnih vekov.

Rešil nas bo naših sovražnikov, *

otel iz rok vseh, ki nas črtijo.

Izkazal nam je usmiljenje, kakor je obljubil očetom, *

spomnil se je svoje svete zaveze.

Prisegel je Abrahamu našemu očetu, *

da bomo rešeni iz rok sovražnikov.

Brez strahu bomo služili Gospodu *

v svetosti in pravičnosti vse dni življenja. —

 

In ti, dete, boš prerok Najvišjega, *

pojdeš namreč pred Gospodom, pripravljat mu pota.

Po tebi bo ljudstvo spoznalo Odrešenika, *

ki ga bo rešil njegovih grehov.

Obiskal nas bo po prisrčnem usmiljenju Vsemogočnega *

kakor sonce, ki vzhaja z višave.

Razsvetlil bo vse, ki sedijo v temi in smrtni senci, *

in naravnal na pot miru vse naše korake. —

 

Slava Očetu … Kakor je bilo … —

Odpev k Hvaljen O dragocena smrt, ki je s krvjo kupila nesmrtnost mučencem.

[S]

Prošnje

Bratje in sestre, počastimo svojega Odrešenika, za katerega pričujejo mučenci, umorjeni zaradi Božje besede. Prosimo ga:

Gospod, s svojo krvjo si nas odkupil.

Tvoji mučenci so radovoljno pretrpeli smrt, da izpričajo resničnost vere,

– daj nam resnično duhovno svobodo.

Gospod, s svojo krvjo si nas odkupil.

Tvoji mučenci so izpoved vere zapečatili s svojo krvjo,

– daj tudi nam iskreno in stanovitno vero.

Gospod, s svojo krvjo si nas odkupil.

Tvoji mučenci so vzeli križ na svoje rame in hodili za teboj,

– daj tudi nam vzdržati v težavah življenja.

Gospod, s svojo krvjo si nas odkupil.

Tvoji mučenci so oprali svoja oblačila v Jagnjetovi krvi,

– daj nam premagati vse skušnjave počutnosti in posvetnosti.

Gospod, s svojo krvjo si nas odkupil.

Očenaš

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

[L]

Sklepna prošnja
Vsemogočni Bog, sveta Kornelij in Ciprijan sta bila goreča pastirja Božjega ljudstva in neustrašena mučenca. Na njuno priprošnjo nas utrjuj v veri in pogumu, da bomo pripravljeni delati za edinost Cerkve. Po našem Gospodu …

⇑ Vrh

Dnevna molitvena ura

Psalmi so od srede IV. tedna

Lastno

sklepna prošnja

Opoldne

[D]

Opoldne 2 

Dvanajsta ura je prišla

in kliče nas, da iz srca

Gospoda, našega Boga

častimo in ga hvalimo.

 

To uro naš Odrešenik

se je kot Jagnje daroval,

na križu večne slave sij

vsem vernim spet je zasijal.

 

Ta čudovita Božja luč

je zatemnila svetli dan,

o da prevzela tudi nas

bi luč nebeške milosti.

 

Bogú Očetu slava, čast,

in njemu, ki je Sin njegov,

enako Duhu Svetemu,

tako sedaj in vekomaj. Amen.

1 Odpev Kličem te, Gospod, zaupam v tvoje obljube.

Ps 118,145–152  (XIX)   Hvala Božji postavi

 

Gospod, iz vsega srca te prosim: *

usliši me, tvoje zakone hočem spolnjevati.

Reši me, ko te kličem, *

naj ne pozabim tvoje postave. —

 

Pred jutranjim svitom prihajam in prosim, *

zaupam v tvoje obljube.

Vso noč ne zatisnem očesa, *

ker premišljujem tvoje besede. —

 

Gospod, poslušaj me, saj si dober, *

poživi me in mi pomagaj.

Bližajo se mi krivični preganjalci, *

daleč so od tvoje postave. —

 

Gospod, ti si pri meni, *

zvest si v svojih sklepih.

Že davno sem spoznal iz tvojih odločitev, *

da je tvoja postava nespremenljiva in trdna na veke. —

1 Odpev Kličem te, Gospod, zaupam v tvoje obljube.
2 Odpev Gospod ve, kako prazne so človeške misli.

Ps 93   Gospod dobro plačuje in hudo kaznuje

Gospod vse to kaznuje: Bog nas ni poklical k nečistosti, marveč k svetosti (1 Tes 4,7).

I

O Bog, ki hudo kaznuješ, *

svojo moč zdaj pokaži.

Vstani, ki sodiš zemljo, *

povrni prevzetnim, kakor zaslužijo.

Gospod, kaj delajo grešniki, *

doklej se bodo ponašali?

Doklej bodo hudobni predrzno govorili *

in se bahali s svojimi uspehi? —

 

Gospod, tvoje ljudstvo teptajo, *

tvoje služabnike stiskajo.

Vdove in tujce morijo, *

pobijajo sirote.

Pa pravijo: »Gospod ne vidi, *

Bog nas niti ne opazi.« —

 

O neumno ljudstvo, ali ne boš spoznalo; *

nespametni, kdaj boste razumeli?

On, ki je napravil uho, naj bi ne slišal, *

on, ki je naredil oko, naj bi ne videl?

Kako naj ne kaznuje on, ki vzgaja narode *

on, ki uči ljudi modrosti?

Gospod pozna človekove misli; *

dobro ve, da so prazne. —

2 Odpev Gospod ve, kako prazne so človeške misli.
3 Odpev Gospod me bo varoval in mi pomagal.

II

Gospod, blagor človeku, ki ga ti vzgajaš *

in poučuješ v svoji postavi.

V hudih dneh bo mirno počival, *

medtem ko se grešniku koplje jama.

Gospod ne zavrže svojega ljudstva, *

ne zapusti svojih služabnikov.

Sodbe bodo spet pravične *

in vsi pošteni se jih bodo držali. —

 

Kdo mi pride na pomoč zoper hudodelce, *

kdo mi pomaga zoper krivičnike?

Da mi ni Gospod pomagal, *

bi bilo že skoraj konec mojega življenja.

Ko mislim, da moja noga omahuje, *

me tvoja milost, Gospod, podpira.

Ko se mi v srcu skrbi množijo, *

me razveseljuje tvoja tolažba. —

 

Mar soglašaš s krivično sodbo, *

ki odobrava hudobijo v imenu pravice?

Ogrožajo življenje pravičnega, *

nedolžnega krivično obsojajo.

Toda Gospod me trdno brani, *

Bog je moje zavetje, vanj zaupam.

Krivične bo ugonobila njih krivica, *

njih lastna zloba jih bo uničila.

Končno bo Gospod, naš Bog, uničil *

hudobijo in krivico. —

3 Odpev Gospod me bo varoval in mi pomagal.
Opoldne

Kratko berilo (Kol 3,17)
Vse, kar delate, v besedi ali v dejanju, vse storite v imenu Gospoda Jezusa in po njem se zahvaljujte Bogu in Očetu.

– Daroval ti bom, Gospod, hvalno daritev.
– Slavil bom tvoje ime.
 
Sklepna prošnja
Molimo. Vsemogočni in usmiljeni Bog, po tvoji dobroti se smemo opoldne odpočiti. Ozri se dobrotno na delo, ki smo ga opravili, popravi v njem, kar je zgrešeno, in pomagaj nam, da ga bomo končali, kot je tebi všeč. Po Kristusu, našem Gospodu.
 

⇑ Vrh

Večernice

Psalmi so od srede IV. tedna

Lastno

odpev k Moja duša, sklepna prošnja

[S]

Pesem
Naj spev se svetnikom na čast oglasi,
iz del se nagrada jim večna deli,
dosegli zares so velike stvari,
najboljši so izmed ljudi.

 

Čeprav jih preziral je svet omejen,
pomenijo cvet njegov dragocen,
saj vse so pustili(-e) in šli(-e) za teboj,
o Kristus, v blaženo nebo.

 

Za tebe prenesli(-e) so muke voljnó,
nihče godrnjal ni ne tožil za to,
srce potrpljenja je polno bilo,
težil ga ni greh in ne zlo.

 

Kateri naj jezik opiše radóst,
ki svojim učencem(-kam) pripravlja jo Bog?
Žareče spremenil jim kaplje krvi
je v venec slave in časti.

 

Usliši, o sveta Trojica, naš glas:
odpusti nam grehe in reši nas zla,
podeli nam mir, da častí brez skrbi
človeštvo do konca te dni. Amen.

[D]

1 Odpev Božja vsevednost je prečudovita.

Ps 138,1–18.23.24   Bog vse vidi in vse ve

Kdo  pozna  Gospodovo  misel?  Ali  kdo  je  bil njegov svetovalec? (Rim 11,34).

I

Gospod, v dno duše gledaš in me poznaš do kraja, *

vidiš, naj sedim ali vstanem.

Od daleč že poznaš vse moje misli, *

naj ležim ali hodim.

Beseda mi še ni prišla na jezik, *

a tebi je že vse znano.

Od vseh strani me obdajaš, *

ne morem iz tvoje roke.

Prečudovita je zame tvoja vsevednost, *

previsoka je, da bi jo razumel. —

 

Kako naj se izmaknem tvoji moči, *

kam naj ubežim pred tvojim obličjem?

Če bi se povzpel v nebesa, si ondi, *

če stopim v podzemlje, spet najdem tebe.

Če bi me ponesle peruti jutranje zarje, *

bi me tja vodila tvoja roka.

Če bi prebival na koncu morja, *

bi me tam držala tvoja desnica.

Če bi rekel: »Vsaj tema me bo zakrila,« *

tudi ta tema ne bo temna.

In če me bo noč obdala namesto dneva, *

bo ta noč kot dan svetila. —

1 Odpev Božja vsevednost je prečudovita.
2 Odpev Gospod preiskuje srca in vrača vsakemu po njegovih delih.

II

Gospod, ti si me vsega ustvaril, *

oblikoval si me v telesu moje matere.

Hvalim te, ker sem tako čudovito ustvarjen, *

ker so tvoja dela čudovita. —

 

Do dna me poznaš in ni ti bilo skrito, *

ko sem nastajal nevidno kakor v globinah zemlje.

Tvoje oči so videle moja dejanja *

in vsa si vpisal v knjigo življenja.

Vse moje dneve si že določil, *

še preden se je začenjal prvi.

O Bog, kako nedoumljiva je vsaka tvoja misel, *

še težje umljive so vse skupaj.

Če bi jih štel, jih je več kot peska, *

če bi jih preštel, te še vedno ne bi razumel. —

 

Preišči me, o Bog, preglej srce in vso notranjost, *

preizkusi me, spoznaj vse moje misli.

Glej, ali morda hodim po slabi poti; *

vodi me po pravi poti življenja. —

2 Odpev Gospod preiskuje srca in vrača vsakemu po njegovih delih.
3 Odpev V Kristusu je bilo vse ustvarjeno in v njem vse obstaja.

Kol 1,12–20   Kristus je prvorojenec

 

Z veseljem se zahvaljujmo Bogu Očetu, *

usposobil nas je za dediščino svetih v svetlobi.

Iz oblasti teme nas je rešil *

in prestavil v kraljestvo svojega preljubega Sina.

V njem imamo odrešenje po njegovi krvi, *

v njem odpuščanje grehov. —

 

On je podoba nevidnega Boga Očeta, *

prvorojenec vsega stvarstva.

V njem je bilo vse ustvarjeno, *

vidne in nevidne stvari v nebesih in na zemlji.

Po njem in zanj je bilo vse ustvarjeno, *

on je pred vsem in vse v njem obstaja. —

 

On je glava telesu, Cerkvi, *

on je začetek.

Prvorojenec je vstalih od mrtvih, *

da med vsemi zavzame prvo mesto. —

 

Oče je sklenil, naj v njem prebiva vsa polnost, *

da se uresniči mir s krvjo njegovega križa.

Tako naj po njem doseže spravo, *

kar je na zemlji in kar je v nebesih. —

3 Odpev V Kristusu je bilo vse ustvarjeno in v njem vse obstaja.

[S]

Kratko berilo (1 Pt 4,13–14)
Preljubi, kolikor s Kristusom trpite, se veselite, da se boste tudi v razodetju njegovega veličastva veselili in radovali. Ako vas zasramujejo zaradi Kristusovega imena, blagor vam; zakaj Duh slave in moči, Duh Božji, počiva nad vami.

Spev z odpevom

Veselite se v Gospodu in radujte se, pravični.
Veselite se v Gospodu in radujte se, pravični.

Vriskajte vsi, ki ste čistega srca.
Veselite se v Gospodu in radujte se, pravični.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
Veselite se v Gospodu in radujte se, pravični.

[L]

Odpev k Moja duša Blagor naši Cerkvi, ki jo je počastila kri slavnih mučencev.
Moja duša poveličuje Gospoda (Lk 1,46–55)

Moja duša poveličuje Gospoda, *

moje srce se raduje v Bogu, mojem zveličarju.

Ozrl se je na nizkost svoje dekle, *

glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi.

Velike reči mi je storil Vsemogočni, *

njegovo ime je sveto.

Iz roda v rod skazuje svoje usmiljenje *

vsem, ki mu zvesto služijo. —

 

Dvignil je svojo močno roko, *

razkropil je vse, ki so napuhnjenih misli.

Mogočne je vrgel s prestola *

in povišal je nizke.

Lačne je napolnil z dobrotami *

in bogate je odpustil prazne.

Sprejel je svoje izvoljeno ljudstvo, *

kakor je obljubil našim očetom.

Spomnil se je svoje dobrote *

do Abrahama in vseh njegovih potomcev.

Slava Očetu … Kakor je bilo … —

Odpev k Moja duša Blagor naši Cerkvi, ki jo je počastila kri slavnih mučencev.

[S]

Prošnje

Ob tej uri je Kralj mučencev daroval svoje življenje pri zadnji večerji in v krvavi daritvi na križu. Zahvaljujmo se mu in recimo:

Slavimo te, Gospod Jezus.

Gospod, slavimo te, ker si nas ljubil do zadnjega diha, naš rešitelj, vir in zgled slehernega mučeništva.

Slavimo te, Gospod Jezus.

Vse spokorjene grešnike si nagradil z večnim življenjem.

Slavimo te, Gospod Jezus.

Naročil si, naj darujemo sveto kri nove in večne zaveze, prelito v odpuščanje grehov.

Slavimo te, Gospod Jezus.

Po tvoji milosti smo danes mogli vztrajati v veri.

Slavimo te, Gospod Jezus.

Mnoge brate in sestre si tudi danes pridružil svoji smrti.

Slavimo te, Gospod Jezus.

Očenaš

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

[L]

Sklepna prošnja
Vsemogočni Bog, sveta Kornelij in Ciprijan sta bila goreča pastirja Božjega ljudstva in neustrašena mučenca. Na njuno priprošnjo nas utrjuj v veri in pogumu, da bomo pripravljeni delati za edinost Cerkve. Po našem Gospodu …

⇑ Vrh

Sklepna molitvena ura

Sreda

O Bog, ozri se. Slava Očetu. Kakor je bilo. Aleluja.

Izprašamo si vest in premislimo, kako smo preživeli dan. Nato obudimo kesanje nad storjenimi grehi.

Pesem 

O Kristus, ti si luč in dan,

razsvétli našo temno noč,

ti večne Luči si odsvit

in dušam našim luči vir.

 

Zaupno prosimo, Gospod,

da bi nas varoval v temi,

naj duh počiva brez skrbi,

spokojno ure nam tekó.

 

Ko sen zakrije nam oči,

srce naj s tabo še bedi;

dobrota tvoja, tvoja moč,

naj zla nas brani vsakega.

 

Skušnjavca zvitega odbij,

nas reši vseh nevarnosti,

obvaruj nas, ki tvoji smo

in s tvojo rešeni krvjo.

 

Z Očetom večnim, Kristus Kralj,

vesolje vse naj te slavi

in Tolažnika Svetega

sedaj, vse dni in vekomaj. Amen

Psalmi

Ps 30,1–6 Izročimo se v Božje roke

Oče, v tvoje roke izročam svojo dušo (Lk 23,46).

 

1 Odpev O Bog, bodi mi zavetje in pribežališče.

 

Gospod, vate zaupam, *

naj ne bom osramočen nikoli.

Otmi me, ker si pravičen, *

prisluhni in pohiti, da me rešiš.

Bodi mi zavetje in pribežališče, *

da bom na varnem. —

 

Ti si moja trdnjava in moje zatočišče, *

vodi me zaradi svoje dobrote.

Izvleci me iz zanke, ki so mi jo skrivaj nastavili, *

ti si moj rešitelj. —

 

Gospod, v tvoje roke izročam svojo dušo, *

zvesti Bog, ti me osvobodi. 

 

1 Odpev O Bog, bodi mi zavetje in pribežališče.

 

Ps 129 Iz globočine kličem

Jezus bo odrešil svoje ljudstvo njegovih grehov (Mt 1,21).

 

2 Odpev Gospod, iz globočine te kličem.

 

Iz globočine te kličem, *

Gospod, usliši mojo prošnjo.

Prosim, skrbno me poslušaj, *

ne presliši mojega vpitja.

Gospod, če boš gledal na pregrehe, *

kdo bo mogel obstati?

Toda ti grehe odpuščaš, *

da bi ti v spoštovanju služili.

Upam v Gospoda, zaupam v njegovo besedo, *

z vsem srcem pričakujem Gospoda. —

 

Bolj kot stražniki jutranjo zarjo *

naj Božje ljudstvo pričakuje Gospoda.

 

Gospod je usmiljen, *

tako rad vsem odpušča. 

Samo on bo rešil svoje ljudstvo *

vseh njegovih grehov. —

 

2 Odpev Gospod, iz globočine te kličem.

 

Kratko berilo (Ef 4,26–27)

Nikar ne grešite, sonce naj ne zaide v vaši jezi in ne dajajte prostora hudiču.

Spev z odpevom

V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Rešil si nas, Gospod, zvesti Bog.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Evangeljski slavospev (Lk 2,29–32)

Kristus, luč narodov in slava Božjega ljudstva

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

 

Zdaj odpuščaš, Gospod, svojega služabnika v miru, *

kakor si obljubil s svojo besedo.

Na svoje oči sem videl Zveličarja, *

ki si ga poslal vsem ljudstvom:

luč v razsvetljenje vseh narodov *

in v slavo Izraela, tvojega ljudstva. – Slava Očetu. —

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

Sklepna prošnja

Molimo. Gospod Jezus Kristus, ti si krotak in ponižen. Svojim učencem nalagaš jarem, ki je prijeten, in breme, ki je lahko. Blagohotno sprejmi naše misli, želje in dejanja današnjega dne. Naj se tako odpočijemo, da bomo s tvojo pomočjo še lažje služili tebi, ki živiš in kraljuješ vekomaj.

Blagoslovni vzklik

 

Spokojno noč in srečno smrt nam podeli vsemogočni Gospod. Amen.

 

Nato molimo ali zapojemo eno izmed sklepnih marijanskih pesmi – molitev

O Gospa moja, o Mati moja, tebi se vsega darujem;
in da se ti vdanega skažem, ti danes posvetim:
svoje oči, svoja ušesa, svoja usta in svoje srce, sebe popolnoma vsega.
Ker sem torej tvoj, o dobra Mati, varuj me, brani me kakor svojo last in posest. Amen.

⇑ Vrh

Izbira bogoslužnega koledarja — škofija: splošni koledar, red: noben

© HOZANA.si 2020