Brevir za 15. december 2018

Gospod, odpri moje ustnice,

Ps 99 Veselje prihajajočih v svetišče

S pesmijo slavite Gospoda, *

veselo mu pojte vsi prebivalci zemlje.

Z veseljem služite Bogu, *

radostno vstopajte v njegovo svetišče.

Védite: samo Gospod je Bog, on edini, *

on nas je ustvaril.

Mi smo njegovo ljudstvo, *

skrbi za nas kot pastir za ovce.

Vstopite v njegovo svetišče s petjem, *

s hvalnicami v njegove svete dvore.

Častite ga in njegovo ime slavite, *

Gospod je dober in usmiljen.

Rodovi prihajajo in odhajajo, *

on pa ostane zvest za vse čase.

kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.

Aleluja.

Beseda Božja, ki izšla

si iz Očeta večnega,

si v teku časa bežnega

kot človek odrešila svet.

 

Razsvetli srca nam sedaj

in jih v ljubezni svoji vžgi,

da čuli bomo blagovest,

se varovali padca v greh.

 

Ko spet prišel boš kot sodnik,

odkrival tajne boš srca,

prisojal kazni grešnikom,

dajal plačilo izvoljenim.

 

Ne daj, da bi med grešniki

bili na vek obsojeni,

v nebeški raj pokliči nas

v veselje večnih radosti.

 

Z Očetom večnim, Kristus Kralj,

vesolje vse naj te slavi

in Tolažnika Svetega

sedaj, vse dni in vekomaj. Amen.

Ps 105 Gospodova dobrota in človeška nezvestoba

Slavite Gospoda, ker je dober, *

vekomaj traja njegova ljubezen. —

 

Kdo bo naštel vsa Gospodova mogočna dela? *

Kdo bi ga mogel primerno hvaliti?

Blagor njim, ki spolnjujejo Božje zapovedi, *

ki vedno delajo po pravici. —

 

Spomni se nas zaradi ljubezni do svojega ljudstva, *

Gospod, obišči nas in nas reši.

Naj uživamo srečo tvojih izvoljencev, *

naj se radujemo in ponašamo, da smo tvoja lastnina. —

 

Grešili smo kakor naši očetje, *

bili smo krivični in hudobni.

Naši očetje v Egiptu *

niso razumeli tvojih znamenj.

Niso se spominjali tvoje velike ljubezni, *

ko so se ti upirali pri Rdečem morju.

Ti pa si jih rešil zaradi svojega imena, *

pokazal si svojo vsemogočnost. —

 

Po tvoji volji se je Rdeče morje posušilo, *

peljal si jih skozi valove kakor po suhem.

Rešil si jih zasledovalcev, *

osvobodil si jih iz rok sovražnikov.

Vode so pokrile njih nasprotnike, *

niti eden od njih se ni rešil.

Tedaj so verjeli tvojim besedam, *

peli so ti hvalo, Najvišji. —

 

Toda hitro so pozabili na tvoja dela, *

niso zaupali tvojim načrtom.

Vdali so se poželenju v puščavi, *

skušali so te v pustinji.

Dal si jim, kolikor so želeli, *

toda mnoge je pobrala kuga. —

 

Uprli so se Mojzesu v taborišču *

in Aronu, tvojemu velikemu duhovniku.

Odprla se je zemlja, *

požrla je voditelje upora.

Ogenj je bruhnil iz globine, *

plamen je požgal vse upornike. —

Naredili so si tele ob Sinajski gori *

in molili iz zlata ulito podobo.

Živega Boga so zamenjali za malika, *

za podobo neumne živali.

Pozabili so na Boga, ki jih je rešil, *

in na znamenja, ki jih je delal v Egiptu.

Pozabili so na čudeže v egiptovski deželi, *

na velika Božja dela ob Rdečem morju.

Gotovo bi bili uničeni, *

da ni Mojzes prosil zanje.

Božji izvoljenec je odvrnil kazen *

in niso bili pokončani. —

 

Zavidanja vredno deželo so odklonili, *

niso verovali Božji besedi.

Godrnjali so v svojih šotorih, *

niso hoteli ubogati Gospoda.

Zato jim je zagrozil z dvignjeno roko, *

da bodo pokončani v puščavi,

da bodo narodi razkropili njihov zarod *

in jih razpršili po deželah. —

 

Oklenili so se tujega božanstva, *

ga častili s požrešnostjo in nečistovanjem.

S takimi dejanji so izzivali Gospoda, *

da je začela razsajati kuga.

Tedaj je nastopil veliki duhovnik in sodil, *

nadloga je ponehala.

To se mu je štelo v zasluženje *

za vse rodove na veke. —

 

Gospoda so žalili s prepirom zaradi vode iz skale, *

takrat se je tudi Mojzes pregrešil.

S svojo upornostjo so ga razjezili, *

da je nepremišljeno govoril.  —

V obljubljeni deželi niso iztrebili ljudstev, *

kakor jim je Gospod Bog ukazal.

Pomešali so se z malikovalci, *

prevzeli so njih navade.

Častili so njihove bogove, *

to je postalo zanje usodno. —

 

Žrtvovali so sinove in hčere malikom, *

nedolžno kri svojih otrok so prelivali.

Darovali so jih narejenim podobam, *

dežela je bila s krvjo omadeževana.

Oskrunili so se s svojimi zločini, *

s svojimi deli odstopili od Gospoda. —

 

Gospod Bog se je razsrdil nad svojim ljudstvom *

in njegova dediščina se mu je pristúdila.

Prepustil jih je tujim narodom, *

podvrgel jih je njihovim nasprotnikom.

Ti so jih od vseh strani stiskali *

in popolnoma podjarmili. —

 

Bog jih je velikokrat rešil, *

oni pa so ga kar naprej žalili.

Vedno bolj so grešili *

in se pogrezali v svoje hudobije.

Vendar se je ozrl na njihovo stisko, *

ko je slišal njihovo molitev. —

 

Spomnil se je v njihov blagor svoje zaveze, *

usmilil se jih je zaradi svoje velike dobrote.

Zaradi njega so bili do njih usmiljeni *

celo tisti, ki so jih premagali. —

 

Gospod, naš Bog, ti nas reši, *

zberi nas izmed narodov.

Tvoje sveto ime bomo slavili *

veseli, da te smemo hvaliti. —

 

Hvaljen, Gospod, Bog naših očetov, zdaj in vselej. *

Tako se zgodi. Amen. —

- Gospod je razodel Jakobu svojo besedo,

- svoje zakone in zapovedi Izraelu.

 

Gorje tebi, Uriel, Uriel, mesto, kjer je David taboril! Pridenite leto k letu. Prazniki naj se zvrste. Tedaj hočem stiskati Uriel, da nastane stokanje in ječanje. Ti mi boš kakor Uriel. Utaborim se v krogu zoper tebe, te oklenem z vojnimi stražami in namečem nasip zoper tebe.

Zamolklo boš na tleh govoril in iz prahu bo votlo donel tvoj govor. Tvoj glas bo zvenel iz zemlje kakor glas duha mrtvih, le šepetal boš iz prahu. A množica tvojih sovražnikov bo ko droben prah in množica nasilnikov ko pleva, ki odleta. In zgodi se hipoma, nenadoma: Od Gospoda nad vojskami pride obiskovanje nadte z gromom in potresom in z glasnim bobnenjem, z vetrom in viharjem in s plamenom požrešnega ognja. Kakor sanje, kakor nočno videnje bo množica vseh narodov, ki se vojskujejo proti Urielu, in vsi, ki se bojujejo zoper njega in njegovo trdnjavo ter ga stiskajo.

Bo, kakor če se sanja lačnemu, da je; ko se pa zbudi, je njegov glad neutešen; ali kakor če se sanja žejnemu, da pije; ko se pa zbudi, je še izčrpan in žejen. Tako se bo zgodilo množici vseh narodov, ki se vojskujejo zoper sionsko goro.

SPEV (Iz 54, 4; 29; 5.6.7)

Jeruzalem, ne boj se, ker ne boš osramočen! * Vsemogočni Gospod bo prišel k tebi.

Narodi, ki se vojskujejo zoper tebe, bodo kakor pleva, ki odleta. * Vsemogočni Gospod bo prišel k tebi.

Izak (+ok. 1169) iz Anglije, opat cistercijanskega samostana Etoile (Zvezda) pri Poitiersu v Franciji, ki v znamenitih govorih združuje patristično tradicijo z razumskim poglabljanjem (aristotelizem, avguštinizem)

 

Božji Sin je prvorojenec med vsemi brati. Po naravi je edinec. V redu milosti pa je sprejel za brate vse, ki smo z njim eno. Dal nam je pravico, da postanemo božji otroci, če ga le sprejmemo.

Postal je Sin človekov in tako mnoge naredil za božje otroke. Pridružil si nas je ter postal edinstven po svoji ljubezni in moči. Vse, ki smo telesno gledano mnogi, je Bog v Kristusu prerodil vanj, da smo z njim eno.

Ves Kristus je sam edina glava skrivnostnega telesa. Edino on ima Očeta le v nebesih, na zemlji pa samo mater. Mnogo je otrok, en sam pa je Sin.

Glava z udi je namreč en sam sin, pa vendar več otrok. Tudi Marija in Cerkev sta zato ena mati in več mater, ena devica in vendar mnogo devic.

Obe sta materi, obe devici. Obe sta po istem Duhu spočeli brez naslade. Obe sta brezmadežni.

Obe sta brez greha Bogu Očetu darovali otroka. Marija je brez vsakega greha rodila skrivnostnemu telesu glavo, Cerkev pa je dobila odpuščanje grehov in rodila glavi telo. Obe sta Kristusu dali življenje, a nobena ni sama brez druge, rodila vsega, celega Kristusa.

Kjer torej navdihnjene božje knjige govorijo o deviški materi Cerkvi sploh, z vso pravico sklepamo, da mislijo posebej tudi na deviško mater Marijo. Kjer pa posebej omenjajo deviško mater Marijo, prav tako upravičeno lahko to posplošimo na deviško mater Cerkev. Kadar torej Sveto pismo govori o katerikoli izmed obeh, vedno pravilno sklepamo tudi na drugo.

Celo vsaka zvesta duša je na neki način z Bogom zaročena. Vsaka je Kristusu mati, hči, sestra, vsaka je blagoslovljena, deviška mati. Božja modrost, ki jo Očetova beseda izraža, vedno misli v širšem pomenu na Cerkev, v ožjem na Marijo. Na svoj način pa vse velja tudi za vsako posamezno Bogu zvesto dušo.

Lahko je torej razumeti, da smo vsi božja dediščina. Njegova lastnina je v širšem pomenu besede vsa Cerkev. Marija je čisto posebej njegova. Pa tudi vsaka Bogu zvesta duša je na svoj način njegova. V svetišču Marijinega telesa je Kristus prebival devet mesecev. V srcu zveste Cerkve biva do konca sveta. V mislih in v ljubezni vsake Bogu zveste duše pa bo bival na veke.

SPEV (3 Mojz 26,11-12; 2 Kor 6, 16)

Postavil bom svoje prebivališče med vami in vas ne bom pozabil. * Med vami bom hodil in bom vaš Bog, vi pa boste moje ljudstvo.

Vi ste svetišče živega Boga, kakor je Bog rekel. * Med vami bom hodil in bom vaš Bog, vi pa boste moje ljudstvo.

Sklepna prošnja
2. teden Molimo. Vsemogočni Bog, v naših srcih naj zasveti sijaj tvojega veličastva. Prihod tvojega Sina naj nas reši grešne teme, da bo svet v nas spoznal otroke Luči.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.

Slavimo Gospoda.

Aleluja.

Čuj iz višav veseli glas,

ki z upanjem navdaja nas.

Izgini temni mrak noči,

na nebu Jezus se blešči.

 

Oj, zdrami tužno se srce,

pogled povzdigni od zemlje.

Glej, nove zvezde blaga moč

razgnala bo nesrečno noč.

 

Že Božje Jagnje iz neba

se bliža v revni dol solza;

da strl bi grehov naših zlo,

v trpljenje Jezus gre voljno.

 

Le kdo za greh bi solz ne lil,

ki táko zlo nam je rodil?

Nebo zapušča večni Bog,

da pojde v smrt za greh otrók.

 

Ko zadnjič nam se bližal bo,

pretresel s strahom bo zemljo.

Pravični se ne bo ga bal,

krivični težko bo obstal.

 

Zahvala, čast in slava naj

iz src se dviga v sveti raj

Bogu dobrotnemu vsekdar

za milosti neskončni dar. Amen.

Ps 91   Hvalnica Gospodu in Stvarniku

 

Gospod, prav je, da te slavimo *

in pojemo hvalnice tvojemu imenu, Najvišji.

Zjutraj oznanjamo tvoje usmiljenje, *

tvojo zvestobo ponoči,

na harfo z desetimi strunami in na liro, *

s spevom ob spremljavi na citre. —

 

Gospod, razveseljuješ nas s svojimi deli, *

občudujemo vse, kar si ustvaril.

 

Kako veličastna so tvoja dela, *

kako globoke so tvoje misli.

Ne daš se spoznati posvetnemu človeku, *

nespametni te ne more razumeti.

Čeprav grešniki rastejo kot trava *

in hudobni sijajno uspevajo,

obojne čaka večna poguba, *

ti pa, Gospod, si vzvišen na veke. —

 

Tvoji sovražniki bodo premagani, *

vsi hudodelci uničeni.

Mi pa bomo močni v Gospodu *

in uživali njegove dobrine.

Videli bomo grešnike zavržene *

in slišali hudobne vzdihovati.  —

 

Pravični bodo rasli kot palma, *

kot mogočno drevo bodo uspevali.

Zasajeni v dvoru Gospodove hiše *

bodo cveteli v Božji bližini.

Še v visoki starosti bodo dajali sadove, *

na veke bodo sočni in zeleni.

Oznanjali bodo, kako je Gospod pravičen, *

on je zavetje in v njem ni krivice. —

5 Mz 32,1–12   Gospodova ljubezen do izvoljenega ljudstva

 

Čujte, nebesa, mojo pesem, *

zemlja naj sliši mojo hvalnico.

Moje besede naj bodo kot dež in rosa, *

kot ploha na sveže zelenje.

Gospodovo moč bom oznanjal, *

dajte čast našemu Bogu. —

 

Božja dela so popolna, *

vsa njegova pota so pravična.

Bog je zvest in brez krivice, *

pošten je in pravičen. —

 

O izprijeni rod, kako si se pregrešil, *

kakor nezvest otrok si se izneveril Bogu.

Bedasto in nespametno ljudstvo, *

ali tako vračaš Gospodu?

Ali ni Bog tvoj oče in ti njegova lastnina, *

ki jo je on naredil in ustvaril? —

 

Nekdanjih dni se spomni, *

premisli leta od roda do roda.

Vprašaj svojega očeta, da ti bo povedal, *

svoje dede, da ti razložijo.

Bog je človeški rod razdelil v narode, *

po številu Božjih otrok določil ljudstvom meje.

Njegovo ljudstvo pa je Gospodov delež, *

njegovi izvoljeni so njegova dediščina. —

 

Obiskal jih je v puščavi, *

v veliki in strašni samoti.

Učil jih je in vodil, *

varoval kot punčico svojega očesa.

Kakor orel vabi k letenju svoje mladiče *

in kroži nad njimi,

tako je Bog sprejel svoje ljudstvo *

in ga varoval v svojem naročju.

Gospod sam jih je vodil, *

drugega boga ni bilo z njimi. —

Ps 8     Božje veličastvo in človekovo dostojanstvo

 

Gospod, naš Bog, kako čudovito je tvoje ime po vsej zemlji, *

visoko nad nebo sega tvoje veličastvo.

Celo nedolžnim in neukim otrokom si dal, da te slavijo, *

in s tem osramotil svoje sovražnike. —

 

Ko gledam nebo, mesec in zvezde, ki si jih ustvaril, *

mislim: kaj je človek, da se ga spominjaš.

Ustvaril si ga skoraj kakor angela, *

s slavo in častjo si ga ovenčal. —

 

Dal si mu oblast nad svojimi deli; *

vse si mu podvrgel:

ovce, govedo in divje živali, *

ptice pod nebom in ribe v morju. —

 

Gospod, naš Bog, kako si velik, *

kako čudovito je tvoje ime po vsej zemlji. —

Kratko berilo  (Iz 11,1–2)
Mladika požene iz Jésejeve korenike, poganjek vzcvete iz njegove korenine. Na njem bo počival Duh Gospodov, duh modrosti in razumnosti, duh svéta in moči, duh spoznanja in strahu Gospodovega.

Nad teboj, Jeruzalem, bo zasijal Gospod.
— Nad teboj, Jeruzalem, bo zasijal Gospod.

In njegovo veličastvo se bo svetilo nad tabo.
— Nad teboj, Jeruzalem, bo zasijal Gospod.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Nad teboj, Jeruzalem, bo zasijal Gospod.

Hvaljen (Lk 1,68-79)

Hvaljen, Gospod, Bog naših očetov, *

obiskal je svoje ljudstvo in nas odrešil.

Obudil nam je mogočnega Zveličarja *

v hiši svojega služabnika Davida.

Napovedal ga je po svojih svetih prerokih, *

ki so ga oznanjali od davnih vekov.

Rešil nas bo naših sovražnikov, *

otel iz rok vseh, ki nas črtijo.

Izkazal nam je usmiljenje, kakor je obljubil očetom, *

spomnil se je svoje svete zaveze.

Prisegel je Abrahamu našemu očetu, *

da bomo rešeni iz rok sovražnikov.

Brez strahu bomo služili Gospodu *

v svetosti in pravičnosti vse dni življenja. —

 

In ti, dete, boš prerok Najvišjega, *

pojdeš namreč pred Gospodom, pripravljat mu pota.

Po tebi bo ljudstvo spoznalo Odrešenika, *

ki ga bo rešil njegovih grehov.

Obiskal nas bo po prisrčnem usmiljenju Vsemogočnega *

kakor sonce, ki vzhaja z višave.

Razsvetlil bo vse, ki sedijo v temi in smrtni senci, *

in naravnal na pot miru vse naše korake. —

2. teden

Dragi bratje in sestre, Kristusa Odrešenika, ki bo prišel z veliko močjo in slavo, pobožno počastímo in prosímo:

Kristus Gospod, prišel boš v moči in veličastvu,

– ozri se na našo majhnost, da bomo vredni tvojih darov.

Prišel si, da bi ljudem razodel blagovest,

– daj, da bomo vedno oznanjali tvoje odrešenje.

Živiš v večni slavi in vsemu vladaš,

– naj veseli pričakujemo blaženo upanje in tvoj veličastni prihod.

Vsi hrepenimo po tvojem milostnem prihodu,

– potolaži nas z darom svojega božanstva.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

Aleluja.

Vladar mogočni, pravi Bog,

v modrosti vodiš časov tek,

s svetlobo jutro razsvetliš

in poldan s soncem razžariš.

 

Pogási ogenj razprtij,

vročine kvarne reši nas,

telesno zdravje okrepčaj

in srcem daj resničen mir.

 

Predobri Oče, usliši nas,

in ti, njegov edini Sin,

in Sveti Duh, naš Tolažnik,

en Bog in kralj na vekomaj. Amen.

Ps 118,81–88  (XI)  Hvala Božji postavi

 

Moja duša silno hrepeni po tvoji pomoči, *

upam v tvojo besedo.

Kar koprnim po tvojih obljubah, *

kdaj me boš potolažil. —

 

Čeprav sem se postaral in posušil, *

tvojih zakonov ne pozabljam.

Koliko dni mi še ostane, *

kdaj me rešiš mojih preganjalcev?  —

 

Prevzetni mi kopljejo jamo, *

ker ne ravnajo po tvoji postavi.

Vsi tvoji ukazi so dobri, *

pomagaj mi, ko me hočejo z lažjo prevarati. —

 

Skoraj bi me uničili, *

vendar tvojih naukov ne zapuščam.

Po svoji dobroti me ohrani pri življenju *

in spolnjeval bom tvojo voljo. —

Ps 60   Molitev begunca

 

O Bog, poslušaj mojo tožbo, *

usliši mojo molitev.

Iz daljnega kraja te kličem, *

ko v stiski omagujem.

Privedi me na varno mesto, *

kamor sam ne zmorem. —

 

Saj si ti moja obramba, *

močen stolp pred sovražnikom.

O da bi vedno prebival v tvojem svetišču *

in ostal pod tvojim varstvom!

O Bog, ti veš za moje želje; *

bogato obdaruješ svoje častilce. —

 

Podaljšaj življenje svojemu služabniku, *

naj živi še mnoga leta.

Naj ostanem vedno v tvoji bližini, *

tvoja dobrota in ljubezen naj me podpirata.

Tvoje ime bom opeval vekomaj, *

dan za dnem bom spolnjeval svoje obljube. —

Ps 63   Božja sodba nad grešniki

 

O Bog, poslušaj me, ko tožim, *

varuj me pred grožnjami sovražnikov.

Zaščiti me pred zaroto hudobnih, *

pred navalom zlobnežev. —

 

Svoje jezike brusijo kot meče, *

kot strupene puščíce so njih besede.

Iz skrivališča streljajo na siromaka, *

da bi ga zadeli nenadoma in brez kazni.

V svoji hudobiji se čutijo varne, *

nastavljajo zanke misleč, da jih ne bo nihče videl.

Snujejo zločine, skrivajo zasnovane naklepe, *

srce slehernega je brezno hudobije. —

 

Bog pa bo vanje usmeril svoje strele, *

v trenutku jih bo zadela njegova kazen.

Ugonobil jih bo njihov hudobni jezik, *

vsi se bodo zgrozili nad njimi.

V strahu bodo govorili o Božjem delu *

in strmeli nad njegovimi dejanji. —

 

Pravični naj se veselijo v Gospodu in vanj zaupajo, *

vsi pošteni naj ga hvalijo. —

Slavimo Gospoda.

Aleluja.

Dobrotni stvarnik vseh svetov,

luč večna svojim vernikom,

vesoljni, Kristus, rešenik,

čuj, kar ponižno prosimo.

 

Človeka si usmilil se,

ki žrtev greha je postal,

prišel ozdravit bolni svet,

rešilno mu zdravilo dal.

 

Ko ves je svet objemal mrak,

privzel človeško si telo

v deviški svoji Materi,

o čudo vsemogočnosti.

 

O sveti Bog, ki zopet boš

prišel, da sodiš vso zemljo,

obvaruj nas sovražnika,

ki hoče pogubiti nas.

 

Z Očetom večnim, Kristus Kralj,

vesolje vse naj te slavi

in Tolažnika Svetega

sedaj, vse dni in vekomaj. Amen.

Ps 112 Gospodovo ime je hvale vredno

 

Hvalite Gospoda vsi, ki mu služite, *

hvalite ga in slavite.

Gospodovo ime naj bo slavljeno *

zdaj in na veke. —

 

Gospodovo ime naj bo hvaljeno *

od sončnega vzhoda do zahoda.

Gospod je vzvišen nad narodi, *

njegovo veličastvo se dviga nad nebesa.

Kdo je enak Gospodu, našemu Bogu? *

Vzvišen je nad nebo in zemljo. —

 

Iz prahu dviga siromaka, *

iz blata povišuje ubožca.

Sprejme ga med izvoljene, *

med kneze svojega ljudstva.

Nerodovitni daje, da ima družino *

in je vesela mati med svojimi otroki. —

Ps 115 Zahvala v svetišču

 

Zaupal sem v Gospoda, *

ko sem bil v največji stiski,

tudi ko sem rekel v svojem strahu: *

»Vsak človek me lahko prevara.«  —

 

Kaj naj povrnem Gospodu *

za vse dobro, kar mi je storil?

Dvignil bom zveličavni kelih *

in slavil Gospoda. —

 

Spolnil bom svoje obljube Gospodu *

pred vsem njegovim ljudstvom.

V Gospodovih očeh je dragocena *

smrt njegovih svetih. —

 

Gospod, hočem ti zvesto služiti, *

vedno ostati v tvoji službi.

Rešil si me, zato te bom hvalil, *

daroval ti bom hvalno daritev. —

 

Spolnil bom svoje obljube Gospodu *

pred vsem njegovim ljudstvom,

v dvorih Gospodove hiše, *

v njegovem svetem mestu. —

Flp 2,6–11 Kristus je Božji služabnik

 

Jezus Kristus je bil v božjem sijaju, *

a ni ljubosumno varoval enakosti z Bogom.

Sam sebe je izničil, *

podobo hlapca je vzel nase.

Ljudem je postal podoben *

in bil po zunanjosti kakor človek.

Ponižal se je in je bil pokoren, *

pokoren do smrti, smrti na križu. —

 

Zato ga je Bog povišal *

in mu dal ime, ki je nad vsa imena.

V Jezusovem imenu se zato pripogne vsako koleno *

v nebesih, na zemlji in pod zêmljo.

Vsi jeziki naj priznajo Jezusa Kristusa za Gospoda *

v slavo Boga Očeta. —

Kratko berilo  (1 Tes 5,23–24)
Sam Bog miru naj vas popolnoma posvetí ter ohrani v popolnosti vašega duha, vašo dušo in vaše telo brez graje ob prihodu našega Gospoda Jezusa Kristusa. Zvest je ta, ki vas kliče in on bo to tudi spolnil.

Skaži nam, Gospod, svoje usmiljenje.
— Skaži nam, Gospod, svoje usmiljenje.

In daj nam svoje rešenje.
— Skaži nam, Gospod, svoje usmiljenje.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Skaži nam, Gospod, svoje usmiljenje.

Moja duša poveličuje Gospoda (Lk 1,46-55)

Moja duša poveličuje Gospoda, *

moje srce se raduje v Bogu, mojem zveličarju.

Ozrl se je na nizkost svoje dekle, *

glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi.

Velike reči mi je storil Vsemogočni, *

njegovo ime je sveto.

Iz roda v rod skazuje svoje usmiljenje *

vsem, ki mu zvesto služijo. —

 

Dvignil je svojo močno roko, *

razkropil je vse, ki so napuhnjenih misli.

Mogočne je vrgel s prestola *

in povišal je nizke.

Lačne je napolnil z dobrotami *

in bogate je odpustil prazne.

Sprejel je svoje izvoljeno ljudstvo, *

kakor je obljubil našim očetom.

Spomnil se je svoje dobrote *

do Abrahama in vseh njegovih potomcev. —

Kristusa, radost in veselje vseh, ki ga pričakujejo, prosímo:

Z veseljem pričakujemo tvoj prihod,

– pridi, Gospod Jezus.

Ti si pred vsemi časi,

– pridi in nas reši v tem času.

Ti si ustvaril svet in vse ljudi, ki na njem prebivajo,

– pridi in nas reši, saj smo tvoji.

Nisi se bal sprejeti naše umrljive narave,

– pridi in nas reši iz oblasti smrti.

Prišel si, da bi imeli življenje v izobilju,

– pridi in nam podari svoje večno življenje.

Vse ljudi si hotel združiti v svojem kraljestvu,

– pridi in zberi pri sebi rajne, ki čakajo, da zagledajo tvoje obličje.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Sklepna prošnja
3. teden Bog, naš Oče, tvoje ljudstvo se z živo vero pripravlja na praznovanje rojstva tvojega Sina. Naj doživimo veselje teh velikih skrivnosti ter jih slovesno in radostno obhajamo.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

Aleluja.

Končujemo današnji dan,

zato vsi prósimo Boga,

Očeta, stvarnika sveta,

da zla bi nas obvaroval.

 

Naj v tebi, Bog, počivamo,

navzočnost tvojo čutimo

in slavo ti zapojemo,

ko nov dan spet dočakamo.

 

Zgubljene vrni nam moči,

naj zdravja vsak se veseli,

naj tvoje Božje slave sij

vse nočne blodnje prepodi.

 

Vse to nam daj, o večni Bog,

po svojem Sinu Jezusu,

ki s Svetim Duhom in s teboj

kraljuje v slavi vekomaj. Amen.

 

Ps 4 Večerna zahvala Bogu

 

1 Odpev Usmili se me, Gospod, in usliši mojo molitev.

 

Pravični Bog, usliši me, ko te kličem v stiski: *

usmili se me in usliši mojo molitev. —

 

Ljudje, doklej boste zakrknjeni, *

zakaj ljubite nečimrnost in prevaro?

Vedite, da Bog čudovito varuje svoje prijatelje, *

tudi mene bo uslišal, ko ga kličem. —

 

Bojte se Boga in nikar ne grešite, *

preden zaspite, mislite nanj v sveti tihoti.

V njegove roke se vdano izročite *

in zaupajte v Gospoda. —

 

Mnogi govorijo: »Kje najdemo srečo?« *

Gospod, pokaži, da je ta samo v tebi.

Ti me osrečuješ z večjim veseljem *

kot vse zemeljske dobrine in užitki. —

 

V miru naj hitro zaspim in počivam, *

saj me ti, moj Bog, skrbno varuješ.

 

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen. —

 

1 Odpev Usmili se me, Gospod, in usliši mojo molitev.

 

2 Odpev V nočnih urah slavite Gospoda.

 

Ps 133 Večerna molitev v svetišču

 

Slavite zdaj Gospoda, *

vsi Gospodovi služabniki.

Vi, ki služite v njegovi hiši v nočnih urah, *

dvigajte roke k Svetemu in ga slavite. —

 

Iz svetišča naj se razliva blagoslov Gospoda, *

ki je ustvaril nebo in zemljo.

 

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen. —

 

2 Odpev V nočnih urah slavite Gospoda.

 

Kratko berilo (5 Mz 6,4–7)

Poslušaj, Izrael: Gospod je naš Bog, Gospod edini. Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem in vso dušo in vso močjo! Te besede, ki ti jih danes zapovedujem, naj bodo v tvojem srcu. Zabičuj jih svojim otrokom ter govori o njih, ko bivaš v svoji hiši ali ko hodiš po poti, ko se ulegaš ali ko vstajaš.

V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Rešil si nas, Gospod, zvesti Bog.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Evangeljski slavospev (Lk 2,29-32)

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

 

Zdaj odpuščaš, Gospod, svojega služabnika v miru, *

kakor si obljubil s svojo besedo.

Na svoje oči sem videl Zveličarja, *

ki si ga poslal vsem ljudstvom:

luč v razsvetljenje vseh narodov *

in v slavo Izraela, tvojega ljudstva. – Slava Očetu ... —

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

Molimo. Večni Bog, ostani z nami to noč, da bomo jutri s tvojo pomočjo vstali in se veselili vstajenja Kristusa, ki živi in kraljuje vekomaj.

 

Spokojno noč in srečno smrt nam podeli vsemogočni Gospod. Amen.

O Gospa moja, o Mati moja, tebi se vsega darujem;
in da se ti vdanega skažem, ti danes posvetim:
svoje oči, svoja ušesa, svoja usta in svoje srce, sebe popolnoma vsega.
Ker sem torej tvoj, o dobra Mati, varuj me, brani me kakor svojo last in posest. Amen.