Brevir za 14. december 2018

SV. JANEZ OD KRIŽA, DUHOVNIK IN CERKVENI UČITELJ
Obvezni god
Sv. Janez od Križa (ok. 1542–1591), Španec, je bil velik ljubitelj križa in molitve. Prenovil je karmeličanski red, bil je svetovalec sv. Terezije Velike in je s svojimi spisi velik učitelj duhovnega življenja. Umrl je 14. decembra leta 1591.
Skupne molitve v čast cerkvenim učiteljem.

Gospod, odpri moje ustnice,

Gospodova je zemlja in kar jo napolnjuje, *

njegov je ves svet, njegovi vsi prebivalci.

Sredi morja mu je dal močne temelje *

in ga utrdil nad vodami.

Kdo pojde na Gospodovo goro, *

kdo bo stal na njegovem svetem kraju?

Kdor je nedolžnih rok in čist v srcu, *

ne misli hudega in ne snuje prevare.

Ta bo prejel blagoslov od Gospoda *

in plačilo Boga, svojega odrešenika.

To je rod tistih, ki te iščejo, *

ki hočejo spoznati tebe, o Bog naših očetov.

Na stežaj se odprite, starodavne duri, *

da vstopi kralj veličastva.

Kdo je ta kralj veličastva? *

Gospod, močni in silni, mogočni v boju.

Na stežaj se odprite, starodavne duri, *

da vstopi kralj veličastva.

Kdo je ta kralj veličastva? *

Gospod vesolja, on je kralj veličastva.

kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.

Aleluja.

O svetlo sonce večnosti,
ki razsvetljuješ vse stvari
in v duše vlivaš milosti,
naj pesem ta te počasti.

 

Ti z ognjem si Duha prižgal
svetilke žive, jih navdal,
da že stoletja kažejo
rodovom svetlo pot v nebo.

 

Enako tudi naš svetnik
je Božje luči bil glasnik,
nas večnih je resnic učil,
zato zdaj hválimo ga vsi.

 

A tebe prosi naj, Gospod,
da bi hodili vsi za njim,
živeli, kakor je učil,
in zgled njegov posnemali.

 

Predobri Oče, usliši nas,
in ti, njegov edini Sin,
in Sveti Duh, naš Tolažnik,
en Bog in kralj na vekomaj. Amen.

Ps 37   Molitev skesanega grešnika v veliki stiski

 Od daleč so stali vsi njegovi znanci (Lk 23,49).

Gospod, ne kaznuj me v svoji jezi *

in ne pokôri me v svojem srdu.

Tvoje šibe so me udarile, *

tvoja težka roka me je zadela. —

 

Zaradi tvojega srda je moje telo ena sama rana, *

bolečina mi kljuje v kosteh zaradi mojih grehov.

Moja krivda mi sega čez glavo *

kakor težko breme, ki ga ne morem nositi. —

Moje rane se vnemajo in zaudarjajo *

zavoljo moje nespameti.

Potrt sem čez mero, *

sključen sem in ves dan tavam okrog prežalosten. —

 

Moja ledja so polna vnetja, *

nič zdravega ni na mojem telesu.

Silno sem potrt in izčrpan, *

tako mi je hudo, da kar tulim. —

 

Gospod, ti poznaš vse moje hrepenenje, *

moje vzdihovanje ti ni prikrito.

Srce mi razbija in moč me zapušča, *

luč mojih oči mi ugaša. —

 

Moje rane se studijo prijateljem in znancem, *

sorodniki se me izogibajo.

Tisti, ki mi strežejo po življenju, *

premišljajo, kako bi se me znebili.

Želijo mi hudo in grozijo s smrtjo, *

nenehno snujejo zvijače. —

Kakor gluh sem in ne poslušam, *

kakor nem svojih ust ne odpiram.

Sem kot tisti, ki nič več ne dojema *

in se ne more braniti. —

 

Gospod, moj Bog, le v tebe zaupam, *

ti boš govoril zame.

Moji sovražniki naj se ne veselijo moje nesreče; *

ko me vidijo na tleh, naj ne slavijo svoje zmage. —

 

Ne morem zdržati, *

moja bolečina me muči brez prenehanja.

Priznavam svojo krivdo, *

žalosten sem zaradi svojega greha. —

 

Mnogo jih je, ki me brez vzroka sovražijo, *

in postajajo vedno močnejši.

Vračajo mi hudo za dobro, *

napadajo me, ker se potegujem za pravico. —

 

O Gospod, moj Bog, nikar me ne zapusti, *

ostani mi ob strani.

Hiti mi pomagat, *

moj Gospod in moja rešitev. —

- Gospod, naj me doseže tvoje usmiljenje,

- pomagaj mi, kakor si obljubil.

 

Tisti dan kaznuje Gospod s svojim trdim velikim in močnim mečem leviatana, hitro bežečo kačo, leviatana, zvito kačo, in ubije zmaja, ki je v morju.

Tisti dan se bo reklo: Vinska gorica, pojte o njej! Jaz, Gospod, jo čuvam. Vsak trenutek jo namakam, da je nihče ne poškoduje, jo čuvam noč in dan.

Ne srdim se več. Če bi našel trnje in grmovje v njej, bi šel v boj zoper to, bi požgal vse hkrati! Razen če bi se oklenili mojega varstva, mir sklenili z menoj, z menoj sklenili mir.

V prihodnjih dneh se bo ukoreninil Jakob, bo cvetel in brstel Izrael, in polnil s sadom zemlje krog. Ga je mar udaril, kakor te, ki so njega udarjali, ali je bil ubit, kakor so bili ubiti njegovi morilci? Maščeval se je nad njim s tem, da ga je zavrgel in odpodil, pregnal ga je s svojim silnim viharjem na dan vzhodnega vetra.

Zato bo Jakobova krivda s tem poravnana; in to je ves sad njegovega očiščenja od greha, da naredi vse oltarno kamenje enako zdrobljenemu apnencu, da se ne postavljajo več podobe malikov in sončni stebri. Kajti utrjeno mesto je postalo samotno, bivališče opuščeno in zapuščeno kakor puščava. Tam se bo paslo govedo, tam ležalo in objedalo njegovo grmičje. Ko mu usahne vejevje, ga odlomijo, ženske pridejo in ga zažgo. Zakaj to je ljudstvo brez razsodnosti, zato se ga ne usmili njega stvarnik in ga ne pomilosti njegov stvaritelj.

Tisti dan Gospod otepe klasje, od Evfrata do Egiptovskega potoka. In vi, Izraelovi sinovi, boste zbrani, drug k drugemu.

Tisti dan zatrobijo na veliko trobento. In pridejo tisti, ki so se izgubili v asirski deželi, in ti, ki so bili pregnani v egiptovsko deželo, in bodo molili Gospoda na sveti gori v Jeruzalemu.

SPEV (Prim. Mt 24, 31; Iz 27, 13)

Ob mogočnem glasu tromb bo Gospod poslal svoje angele. * In angeli bodo zbrali njegove izvoljene od štirih vetrov, od kraja do kraja neba.

In pridejo in bodo molili Gospoda na sveti gori v Jeruzalemu. * In angeli bodo zbrali njegove izvoljene od štirih vetrov, od kraja do kraja neba.

Sv. Janez od Križa (ok. 1542-1591), karmeličan, učitelj duhovnega življenja, s sv. Terezijo Avilsko prenovitelj karmeličanskega reda

Čeprav so sveti učitelji odkrili in svete duše dojele toliko skrivnosti in čudovitih del, je vendar še vse več tega, kar ostane neizraženo in nedojeto. Tako imamo v Kristusu mnogokaj razglabljati. On je kot bogat rudnik z mnogimi zakladi; čimbolj ga koplješ, tem manj mu prideš do konca. Nasprotno, v vsakem novem ležišču naletiš na nove žile, polne novega bogastva. Zato je dejal sveti Pavel o Kristusu: V Kristusu so skriti vsi zakladi in vsa modrost.

Do teh zakladov pa duša ne more priti niti se jim ne more približati, če ne gre prej skoz preskušnjo notranjega in zunanjega trpljenja. Kajti že tega, kar v tem življenju lahko spoznaš o Kristusovih skrivnostih, ne moreš spoznati brez mnogo trpljenja in če ti Bog ne podeli razumskih in čutnih milosti in če ni poprej veliko duhovnega napora. Vse milosti, ki jih lahko dosežeš v tem življenju, so namreč nižje od spoznanja Kristusove skrivnosti. Vse so le priprava, da dosežeš to spoznanje.

O da bi že razumeli, kako je mogoče priti do obilnosti in modrosti mnogovrstnega božjega bogastva samo po obilnosti mnogovrstnega trpljenja in da bi v tem trpljenju videli svojo tolažbo in bi si ga želeli! In kako si duša, ki zares hrepeni po božji modrosti, želi najprej trpljenja in »obilnosti križa«, da bi mogla doseči božjo modrost. Prav zato je sveti Pavel opozarjal Efežane, naj ne omagajo sredi preskušenj, naj bodo močni in ukoreninjeni v ljubezni, da bodo mogli razumeti z vsemi svetimi, kakšna je širokost in dolgost in visočina in globočina, da bodo mogli spoznati vse spoznanje presegajočo Kristusovo ljubezen, da bodo polni vse božje polnosti.

Kdor hoče imeti dostop do bogastva Kristusove modrosti, mora skoz ozka vrata, ki se imenujejo križ. In malo jih je, ki želijo vstopiti. Dosti pa je takih, ki si želijo (brez križa) tistih radosti, do katerih pride človek samo po križu.

SPEV (1 Kor 2, 9-10)

Oko ni videlo, uho ni slišalo in v človekovo srce ni prišlo, * kar je Bog pripravil njim, ki ga ljubijo.

Nam pa je Bog razodel po svojem Duhu, * kar je Bog pripravil njim, ki ga ljubijo.

Sklepna prošnja
Molimo. Vsemogočni Bog, po tvoji milosti je sveti duhovnik Janez od Križa v izredni meri vzljubil križ in popolno premagovanje sebe. Naj ga posnemamo in tako dosežemo večno srečo v tebi.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.

Slavimo Gospoda.

Aleluja.

O Kristus, naš najboljši si učitelj,
na svetlo pot zveličanja nas vodiš,
imaš besede večnega življenja
le sam ti edini.

 

Ti zaročenko Cerkev navdihuješ,
z nebeško jo modrostjo razsvetljuješ,
da sveti vedno kakor luč vsem ljudstvom
na poti življenja.

 

Izbiraš sam si modre učenike,
ki kakor zvezde jasne so na nebu,
odkrivajo globoke nam resnice,
nas vodijo k tebi.

 

Zato, Učitelj večni, slava tebi,
ki čudovite milosti Duha odkrivaš
z besedo svojih svetih in nas vabiš
v svoje kraljestvo.

 

Naj mož pravični, ki ga zdaj slavimo,
za ljudstvo tvoje prosi, tukaj zbrano,
dokler ne pelo bo na veke pesmi
ti v rajski svetlobi. Amen.

Ps 50   Usmili se me, Bog

Prenavljajte se po duhu svojega mišljenja in si oblecite novega človeka (Ef 4,23–24).

 

Usmili se me, Bog, po svoji milosrčnosti, *

v svojem velikem usmiljenju izbriši mojo pregreho.

Popolnoma izmij mojo krivdo, *

mojega greha me očisti. —

 

Svojo pregreho priznavam, *

moj greh mi je živo v spominu.

Grešil sem zoper tebe samega, *

kar je zlo v tvojih očeh, sem storil.

Naj se izkaže, da si pravičen v svojih sodbah, *

tudi mene sodi v svoji pravičnosti. —

 

Glej, človek podeduje krivdo že ob rojstvu, *

z grehom je omadeževan že od začetka.

Vem, da ljubiš odkritosrčnost, *

ko sem sam pred teboj, me učiš modrosti. —

 

Odpusti mi grehe, da bom očiščen, *

bolj kot sneg bom bel, ko me umiješ.

Naj spet občutim radost in veselje, *

moje potrto srce naj se vzraduje. —

 

Ne glej na moje grehe, *

vso mojo krivdo izbriši.

Čisto srce, o Bog, mi ustvari, *

duha stanovitnosti v meni obnovi. —

 

Ne zavrzi me izpred svojega obličja, *

svojega svetega duha mi ne odvzemi.

Naj se spet veselim, da sem rešen, *

duha požrtvovalnosti v meni utrdi. —

 

Grešnikom bom kazal tvoja pota, *

izgubljeni se bodo vrnili k tebi.

Reši me krivde mojega greha, moj Bog in moj zveličar; *

moj jezik naj glasno opeva tvojo pravičnost. —

 

Gospod, odpri moje ustnice, *

da bom oznanjal tvojo hvalo.

Nad zunanjimi daritvami nimaš veselja, *

klavnih in žgalnih daritev ne maraš.

Skesan duh, o Bog, naj bo moja daritev, *

skesanega in ponižnega srca ne zametuješ.  —

 

Gospod, usmili se grešnika kakor nekdaj Siona; *

kar je greh porušil, pozidaj kot svoje sveto mesto.

Tedaj ti bomo spet opravljali prave daritve *

in na tvoj oltar bomo prinašali žrtve. —

Hab 3,2–4.13a.15–19    Bog prihaja k sodbi

 

Gospod, razodel si mi svoje načrte, *

napolnil si mi dušo s svetim strahom.

Pokazal si mi delo odrešenja, *

ki ga uresničiš v bližnji prihodnosti.

Izvršiš ga v prihodnjih letih, *

v svoji pravičnosti se spomniš svojega usmiljenja.

Prihajaš kakor ob rešitvi iz Egipta *

in se razodevaš kakor na Sinajski gori. —

 

Tvoje veličastvo pregrinja nebesa, *

zemlja je polna tvoje slave.

Kakor luč se blesti tvoja svetloba, *

s svojimi žarki zakrivaš svojo vsemogočnost. —

 

Prišel si, da rešiš svoje ljudstvo, *

da rešiš svoje izvoljene.

V morje poženeš konje sovražnikov, *

da se pogreznejo v globokem vodovju.

Od groze se tresem, ko slišim *

in gledam stisko svojega ljudstva.

Vendar bom mirno počival ob dnevu stiske, *

ko pride ljudstvo, ki nas napade. —

 

Smokva namreč ne bo cvetela, *

na vinski trti ne bo grozdja.

Pridelek oljke bo odpovedal, *

polja ne bodo dajala hrane.

Ovce bodo iz staj odpeljali, *

v hlevih ne bo več živine. —

 

Vendar se bom veselil v Gospodu, *

se radoval v Bogu, svojem rešitelju.

Moja moč bo v Gospodu Bogu, *

gibčen bom kakor jelen. 

Kot zmagovalca me bo vodil po višinah, *

od veselja bom prepeval. —

Ps 147 Jeruzalem znova pozidan

 

Hvali Gospoda, Jeruzalem, *

hvali svojega Boga, o Sion. —

 

Utrdil je zapahe pri tvojih vratih, *

blagoslovil tvoje otroke v tebi.

Tvoji deželi daje živeti v miru, *

hrani te z najboljšo pšenico.

Na zemljo pošilja svojo besedo, *

njegovo oznanilo se hitro širi. —

 

Snežno odejo razgrinja kot volno, *

kakor pepel potresa slano.

Točo siplje kot drobtine kruha, *

kaj more obstati pred njegovim mrazom?

Na njegovo besedo pa se vse raztaja, *

veter zaveje in stečejo vode. —

 

Svojemu ljudstvu je oznanil svojo besedo, *

zakone in zapovedi svojim izvoljenim.

Tako ni storil nobenemu narodu, *

ni jim razodel svoje postave. —

Kratko berilo  (Mdr 7,13–14)
Brez zahrbtnega namena sem se naučil modrosti, brez zavisti jo delim, njenega bogastva ne prikrivam. Zakaj neizčrpen zaklad je ljudem; kateri ga rabijo, si pridobe Božje prijateljstvo, priporočeni z darovi vzgoje.

O modrosti svetnikov pripovedujejo ljudstva.
— O modrosti svetnikov pripovedujejo ljudstva.

Hvali in časti jih vsa Cerkev.
— O modrosti svetnikov pripovedujejo ljudstva.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— O modrosti svetnikov pripovedujejo ljudstva.

V čast cerkvenemu učitelju Sveti učitelji Cerkve se bodo lesketali kakor sijaj neba in tisti, ki so mnoge poučili v pravičnosti, so kakor zvezde za vso večnost.

Hvaljen (Lk 1,68-79)

Hvaljen, Gospod, Bog naših očetov, *

obiskal je svoje ljudstvo in nas odrešil.

Obudil nam je mogočnega Zveličarja *

v hiši svojega služabnika Davida.

Napovedal ga je po svojih svetih prerokih, *

ki so ga oznanjali od davnih vekov.

Rešil nas bo naših sovražnikov, *

otel iz rok vseh, ki nas črtijo.

Izkazal nam je usmiljenje, kakor je obljubil očetom, *

spomnil se je svoje svete zaveze.

Prisegel je Abrahamu našemu očetu, *

da bomo rešeni iz rok sovražnikov.

Brez strahu bomo služili Gospodu *

v svetosti in pravičnosti vse dni življenja. —

 

In ti, dete, boš prerok Najvišjega, *

pojdeš namreč pred Gospodom, pripravljat mu pota.

Po tebi bo ljudstvo spoznalo Odrešenika, *

ki ga bo rešil njegovih grehov.

Obiskal nas bo po prisrčnem usmiljenju Vsemogočnega *

kakor sonce, ki vzhaja z višave.

Razsvetlil bo vse, ki sedijo v temi in smrtni senci, *

in naravnal na pot miru vse naše korake. —

V čast cerkvenemu učitelju Sveti učitelji Cerkve se bodo lesketali kakor sijaj neba in tisti, ki so mnoge poučili v pravičnosti, so kakor zvezde za vso večnost.

Kristusa, dobrega pastirja, ki je dal življenje za svoje ovce, hvalímo in ga prosímo:

V svetih pastirjih si razodeval svoje usmiljenje in ljubezen,

– izkazuj nam še naprej po njih svojo dobroto.

Po svojih namestnikih še zdaj izvršuješ svojo učiteljsko in pastirsko službo,

– ne nehaj nas ti sam po njih voditi.

Po svojih svetih pastirjih, ki si jih postavil v službo svojemu ljudstvu, si ti sam naš dušni in telesni zdravnik,

– ne nehaj nam dajati delivcev Božjega življenja.

Svoje ljudstvo si poučeval z modrostjo in ljubeznijo svetnikov,

– po naših pastirjih nas nenehno vzgajaj k svetosti.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Sklepna prošnja
Vsemogočni Bog, po tvoji milosti je sveti duhovnik Janez od Križa v izredni meri vzljubil križ in popolno premagovanje sebe. Naj ga posnemamo in tako dosežemo večno srečo v tebi.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

Aleluja.

Vladar mogočni, pravi Bog,

v modrosti vodiš časov tek,

s svetlobo jutro razsvetliš

in poldan s soncem razžariš.

 

Pogási ogenj razprtij,

vročine kvarne reši nas,

telesno zdravje okrepčaj

in srcem daj resničen mir.

 

Predobri Oče, usliši nas,

in ti, njegov edini Sin,

in Sveti Duh, naš Tolažnik,

en Bog in kralj na vekomaj. Amen.

Ps 118,73–80 (X)       Hvala Božji postavi

 

Tvoja roka me je naredila in izoblikovala, *

daj mi pamet, da spoznam tvojo voljo.

Tvoji zvesti me bodo z veseljem gledali, *

ker zaupam v tvojo besedo. —

 

Vem, Gospod, da so tvoji odloki pravični, *

vem, da si me po pravici ponižal.

Tvoje usmiljenje naj me potolaži, *

kakor si mi obljubil. —

 

S svojo ljubeznijo me poživi, *

tvoja postava je moje veselje.

Prevzetne naj bo sram, ko me stiskajo po krivici, *

jaz pa bom premišljeval tvoje zapovedi. —

 

Naj se mi pridružijo vsi, ki te ljubijo *

in priznavajo tvoje ukaze.

Naj popolnoma živim po tvojih zapovedih *

in ne bom osramočen nikoli. —

Ps 58,2–5.10–11.17–18   Molitev zoper sovražnike

 

Moj Bog, otmi me sovražnikov, *

reši me mojih napadalcev.

Iztrgaj me iz rok hudodelcev, *

krvoločnih ljudi me obvaruj.

Strežejo mi po življenju, *

z veliko silo me napadajo.

Nedolžen sem in brez krivde, *

pa se vendar zbirajo zoper mene. —

 

Gospod, vstani in hiti pomagat; *

vate zaupam, moja moč in moja obramba.

Moj Bog, moj rešitelj, na pomoč mi pridi; *

naj slavim zmago nad njimi. —

 

Tvojo moč bom opeval in poveličeval tvoje usmiljenje, *

ker si me v stiski varoval in branil.

Tebi, moj Bog, bom brenkal na strune, *

ti si moj rešitelj, moja moč in ljubezen. —

Ps 59   Molitev po porazu

 

O Bog, zavrnil si nas in nas razpršil, *

razsrdil si se na nas, a zdaj se k nam obrni.

Zamajal si deželo, da se je razklala; *

zaceli njene razpoke, da se ne poruši.

Svojemu ljudstvu si poslal hude nesreče, *

kar mešalo se mu je od velike bridkosti. —

 

Vsem, ki te ljubijo, si zavetje, *

v njem so varni pred sovražnikom.

Pomagaj nam s svojo desnico in nas usliši, *

da bomo rešeni, ker nas ljubiš. —

 

Bog nam govori iz svojega svetišča: *

»Jaz bom slavil zmago in si osvojil vse dežele.

Moje ljudstvo je krona moje glave *

in žezlo mojega kraljestva.

Podvržem si narode, *

k nogam si položim vsa ljudstva.« —

 

Kdo nas popelje prek zidovja, *

kdo nas povede v varno zavetje?

Mar ne ti, o Bog, ki si nas zavrgel, *

ker smo zaupali sami vase. —

 

Daj nam pomoč zoper sovražnike, *

zakaj ničeva je človeška podpora.

Z Bogom bomo delali junaštva, *

on bo poteptal naše sovražnike. —

Slavimo Gospoda.

Aleluja.

O svetlo sonce večnosti,
ki razsvetljuješ vse stvari
in v duše vlivaš milosti,
naj pesem ta te počasti.

 

Ti z ognjem si Duha prižgal
svetilke žive, jih navdal,
da že stoletja kažejo
rodovom svetlo pot v nebo.

 

Enako tudi naš svetnik
je Božje luči bil glasnik,
nas večnih je resnic učil,
zato zdaj hválimo ga vsi.

 

A tebe prosi naj, Gospod,
da bi hodili vsi za njim,
živeli, kakor je učil,
in zgled njegov posnemali.

 

Predobri Oče, usliši nas,
in ti, njegov edini Sin,
in Sveti Duh, naš Tolažnik,
en Bog in kralj na vekomaj. Amen.

Ps 114 Zahvala

 

Ljubim Gospoda, ker me je uslišal, *

ko sem ga prosil.

Gospod se je sklonil k meni, *

kadarkoli sem ga klical. —

 

Zgrabile so me smrtne stiske, *

zašel sem v hude težave in nadloge.

Tedaj sem klical Gospoda: *

»Gospod, reši mi življenje.« —

 

Gospod je dober in pravičen, *

naš Bog je usmiljen.

Gospod varuje nebogljene, *

bil sem v nesreči in me je rešil. —

 

Umiri se, moja duša, *

Gospod je bil zame dober.

Otel mi je življenje pred smrtjo, *

obrisal solze in me obvaroval pred padcem.

Še bom živel na zemlji *

in bival v Božji bližini. —

Ps 120 Varuh Božjega ljudstva

 

Željno se oziram v višave, *

odkod mi pride rešitev.

Pomoč mi prihaja od Gospoda, *

ki je ustvaril nebo in zemljo. —

 

Ne bo pustil, da ti spodrsne noga, *

ne bo zadremal, saj je tvoj varuh.

Gospod ne zaspi in ne zadremlje, *

on varuje Božje ljudstvo. —

 

Bog bo varoval tudi tebe, *

njegova desnica bo tvoja obramba.

Ne bo ti škodilo sonce podnevi, *

ne luna ponoči. —

 

Gospod te bo obvaroval vsega hudega, *

Gospod bo varoval tvoje življenje.

Gospod te varuje od rojstva do smrti, *

zdaj in na veke. —

Raz 15,3–4  Zahvalna pesem

 

Velika in čudovita so tvoja dela, *

Gospod, Bog vsemogočni.

Pravična in resnična so tvoja pota, *

ti si kralj vekomaj. —

 

Gospod, kdo bi te ne priznaval *

in ne slavil tvojega imena?

Ti sam si svet, vsi narodi pridejo in padejo na kolena, *

ker so se razodele tvoje sodbe. —

Kratko berilo  (Jak 3,17–18)
Modrost, ki je od zgoraj, je najprej čista, potem miroljubna, prizanesljiva, dovzetna, polna usmiljenja in dobrih sadov, brez pristranosti in brez hlimbe. Sad pravičnosti pa se seje v miru tistim, ki delajo za mir.

Vsej Cerkvi ga je Gospod postavil za učitelja.
— Vsej Cerkvi ga je Gospod postavil za učitelja.

Napolnil ga je z duhom modrosti in razumnosti.
— Vsej Cerkvi ga je Gospod postavil za učitelja.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Vsej Cerkvi ga je Gospod postavil za učitelja.

Odlični učitelj sveti Janez, luč svete Cerkve, ljubil si Božjo postavo, prosi za nas Božjega Sina.

Moja duša poveličuje Gospoda (Lk 1,46-55)

Moja duša poveličuje Gospoda, *

moje srce se raduje v Bogu, mojem zveličarju.

Ozrl se je na nizkost svoje dekle, *

glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi.

Velike reči mi je storil Vsemogočni, *

njegovo ime je sveto.

Iz roda v rod skazuje svoje usmiljenje *

vsem, ki mu zvesto služijo. —

 

Dvignil je svojo močno roko, *

razkropil je vse, ki so napuhnjenih misli.

Mogočne je vrgel s prestola *

in povišal je nizke.

Lačne je napolnil z dobrotami *

in bogate je odpustil prazne.

Sprejel je svoje izvoljeno ljudstvo, *

kakor je obljubil našim očetom.

Spomnil se je svoje dobrote *

do Abrahama in vseh njegovih potomcev. —

Odlični učitelj sveti Janez, luč svete Cerkve, ljubil si Božjo postavo, prosi za nas Božjega Sina.

Kristus je postal veliki duhovnik za ljudi v vsem, kar se nanaša na Boga. Slavímo ga, kot je prav, in ponižno ga prosímo:

Svojo Cerkev si čudovito proslavil s svetimi in odličnimi voditelji,

– naj krščansko družino vedno vodijo modri in plemeniti ljudje.

Svojemu ljudstvu si odpuščal grehe, kadar so sveti pastirji kakor Mojzes molili zanj,

– po njih priprošnji prenavljaj svojo Cerkev z nenehnim očiščevanjem.

Svete pastirje si izbral iz svojega ljudstva, jih posvečeval ter napolnjeval s Svetim Duhom,

– daj svojega Duha tudi vsem voditeljem ljudstva.

V tebi imajo svoj delež apostoli in njihovi nasledniki,

– naj se ne izgubi nobeden, ki je bil odkupljen s tvojo krvjo.

Po pastirjih Cerkve stojiš ob strani svojim vernikom, da bi jih nihče ne iztrgal iz tvoje roke,

– reši vse rajne, saj si daroval zanje svoje življenje.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Sklepna prošnja
Vsemogočni Bog, po tvoji milosti je sveti duhovnik Janez od Križa v izredni meri vzljubil križ in popolno premagovanje sebe. Naj ga posnemamo in tako dosežemo večno srečo v tebi.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

Aleluja.

Končujemo današnji dan,

zato vsi prósimo Boga,

Očeta, stvarnika sveta,

da zla bi nas obvaroval.

 

Naj v tebi, Bog, počivamo,

navzočnost tvojo čutimo

in slavo ti zapojemo,

ko nov dan spet dočakamo.

 

Zgubljene vrni nam moči,

naj zdravja vsak se veseli,

naj tvoje Božje slave sij

vse nočne blodnje prepodi.

 

Vse to nam daj, o večni Bog,

po svojem Sinu Jezusu,

ki s Svetim Duhom in s teboj

kraljuje v slavi vekomaj. Amen.

Ps 87   Molitev v hudi bolezni

 

Odpev Podnevi in ponoči te kličem, Gospod.

 

Gospod, moj Bog, ves dan vpijem, *

tudi ponoči tožim.

Naj pride k tebi moja molitev, *

prisluhni moji prošnji. —

 

Moja duša je polna bridkosti, *

moje življenje se bliža smrti.

Za umirajočega me imajo, *

mislijo, da sem z močmi pri kraju. —

 

Med mrtve so me že prišteli, *

sem kakor tisti, ki ležijo v grobovih.

Zdi se mi, da se jih več ne spominjaš, *

da ne skrbiš več zanje. —

 

Pahnil si me v globoko jamo, *

v temo in zapuščenost.

Trdo me je zadela tvoja desnica, *

zgrnile so se name vse bolečine. —

 

Moji prijatelji so me zapustili, *

moja bolezen se jim gnusi.

Zaprtega me imajo in nikamor ne morem, *

oči mi medlijo od hudega.

Gospod, ves dan vzdihujem, *

svoje roke stegujem k tebi. —

 

Ali moreš storiti za mrtve več kot za žive, *

ali naj mrliči vstanejo in te hvalijo?

Ali v grobu govorijo o tvoji dobroti *

in v kraljestvu smrti o tvoji zvestobi?

Mar se v smrtni temi razodevajo tvoja čuda *

in v deželi pozabljenja tvoja ljubezen? —

 

Moj Bog, na ves glas te kličem, *

že zjutraj se dviga k tebi moja molitev.

Zakaj me tako dolgo ne pogledaš *

in skrivaš svoje obličje pred mano? —

 

Mučim se nesrečen od mladosti, *

prenašam težke bolezni in hiram.

Hudo si me preskušal s trpljenjem, *

strahovi so me zagrinjali kakor divje vodovje.

Zapustili so me prijatelji in znanci, *

pozabljen sem ostal v smrtni stiski. —

 

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen. —

 

Odpev Podnevi in ponoči te kličem, Gospod.

 

Kratko berilo (Jer 14,9)

Saj si vendar v naši sredi, Gospod! Imenujemo se po tvojem imenu. Ne zametuj nas, Gospod, naš Bog!

V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Rešil si nas, Gospod, zvesti Bog.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Evangeljski slavospev (Lk 2,29-32)

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

 

Zdaj odpuščaš, Gospod, svojega služabnika v miru, *

kakor si obljubil s svojo besedo.

Na svoje oči sem videl Zveličarja, *

ki si ga poslal vsem ljudstvom:

luč v razsvetljenje vseh narodov *

in v slavo Izraela, tvojega ljudstva. – Slava Očetu ... —

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

Molimo. Nebeški Oče, tvoj edinorojeni Sin je za nas umrl in bil položen v grob. Naj se ga v veri zvesto oklenemo, da bomo vstali v novo življenje z njim, ki živi in kraljuje vekomaj.

 

Spokojno noč in srečno smrt nam podeli vsemogočni Gospod. Amen.

Pozdravljena, Kraljica,

mati usmiljenja,

življenje, veselje in upanje naše, pozdravljena!

K tebi vpijemo izgnani Evini otroci,

k tebi zdihujemo žalostni in objokani v tej solzni dolini.

Obrni torej, naša pomočnica, svoje milostljive oči v nas

in pokaži nam po tem izgnanstvu Jezusa, blagoslovljeni sad svojega telesa.

O milostljiva, o dobrotljiva, o sveta Devica Marija!