Brevir za 14. oktober 2019

Gospod, odpri moje ustnice,

Gospodova je zemlja in kar jo napolnjuje, *

njegov je ves svet, njegovi vsi prebivalci.

Sredi morja mu je dal močne temelje *

in ga utrdil nad vodami.

Kdo pojde na Gospodovo goro, *

kdo bo stal na njegovem svetem kraju?

Kdor je nedolžnih rok in čist v srcu, *

ne misli hudega in ne snuje prevare.

Ta bo prejel blagoslov od Gospoda *

in plačilo Boga, svojega odrešenika.

To je rod tistih, ki te iščejo, *

ki hočejo spoznati tebe, o Bog naših očetov.

Na stežaj se odprite, starodavne duri, *

da vstopi kralj veličastva.

Kdo je ta kralj veličastva? *

Gospod, močni in silni, mogočni v boju.

Na stežaj se odprite, starodavne duri, *

da vstopi kralj veličastva.

Kdo je ta kralj veličastva? *

Gospod vesolja, on je kralj veličastva.

kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.

Aleluja.

Ko nočni vlada mračni čas,
nas kliče blagovesti glas,
prihaja ženin, vabi nas,
vladar sveta, Gospod neba.

 

Družice pametne gredo
naproti mu, ko bliža se,
s prižganimi svetilkami
se ženina radujejo.

 

Nespametne ga zamudé,
ker luči so jim ugásnile,
zaman na vrata trkajo,
zaprto zanje je nebo.

 

Pripravljeno naj bo srce
in v njem naj svetla luč gori,
veselo čaka, da Gospod
povabi nas na svatbe čas.

 

Podéli nam, o Kristus Kralj,
kraljestva svojega sijaj,
kjer iz srca prepevali
ti bomo hvalo vekomaj. Amen.

 

2. Med letom podnevi
Prepevamo ti, Kristus, ki živiš
v svetnikih, milost jim in moč deliš,
ki vlivaš v duše mir in kažeš pot
ljubezni nam.

 

Kar sveti, tebi zvesti, zmorejo,

storijo, govorijo, sklenejo,
po tvoji le ljubezni to store,
ki vodi jih.

 

Nakloni mir, utrdi vero nam
odpusti grehe nam, ozdravi nas,
privedi nas do srečne večnosti
v nebeški raj.

 

Kot večnemu Očetu vse nebo
in sveti vsi Zveličarju pojó,
tako naj Svetega Duha časti
vse zemlje krog. Amen.

Ps 72   Zakaj pravični trpi

 

Kako dober je Bog pravičnim, *

njim, ki so čisti v srcu.

Jaz bi se skoraj spotaknil, *

malo je manjkalo, da nisem padel.

Ko sem videl srečo grešnikov, *

sem hudobnežem zavidal. —

 

Dobro jim gre, nič jim ne manjka, *

zdravi so, ne muči jih bolezen.

Človeške skrbi jih ne tarejo, *

ni jim treba trpeti kakor drugim. —

 

Z domišljavostjo se ponašajo kakor z ogrlico, *

brezobzirnost jim je kakor vsakdanja obleka.

Zaliti obrazi izžarevajo krivico, *

iz srca jim vrejo neumnosti.

Rogajo se in počenjajo hudobijo, *

zviška grozijo z nasiljem. —

 

S svojim govorjenjem se zaletavajo v nebesa, *

s svojim jezikanjem blatijo ljudi po vsej zemlji.

Zato ljudje drvijo za njimi *

in se zaslepljeni sprašujejo:

»Kje je vendar Bog, da nič ne vidi, *

zakaj se Najvišji za to ne zmeni?«

Da, takšni so ošabni grešniki, *

dobro se jim godi in so vedno srečni. —

Premišljam, ali sem svoje srce zaman ohranil čisto *

in svoje roke neomadeževane.

Saj ves čas trpim nadloge, *

vsak dan imam svojo pokoro. —

 

Vendar če bi rekel: »Še jaz bom tako govoril,« *

bi se izneveril veri naših očetov.

Skušal sem to skrivnost doumeti, *

a je bilo pretežko zame.

Ko pa sem stopil v tvoje svetišče, *

sem spoznal končno usodo hudobnih.

Hodijo sicer po gladki poti, *

toda ta vodi v pogubo. —

 

Kako hitro lahko padejo, *

izginejo in se pogubijo!

Kot se razblinijo sanje, ko se zbudimo, *

tako ti, Gospod, razpršiš njihove načrte. —

Ko sem se vznemirjal zaradi grešnikov, *

sem bil zares nespameten.

Ko sem si gnal k srcu njihovo srečo, *

sem bil kot žival, ki ničesar ne razume.

Zdaj pa želim vedno le s teboj ostati, *

ti me dobrotno držiš za roko.

Vodil me boš po svoji previdnosti *

in me končno sprejel v svojo slavo. —

 

Koga potrebujem v nebesih razen tebe? *

Če sem s teboj, si ničesar ne želim na zemlji.

Telo in duša mi koprnita po tebi, *

ti, o Bog, si moj rešitelj in moj delež na veke.

Kdor se oddaljuje od tebe, je na poti v pogubo, *

kdor ne ostane v tebi, izgubi življenje.

Jaz pa sem srečen, če sem v tvoji bližini; *

zato se ti z veseljem izročam v varstvo.

Javno in povsod bom oznanjal *

tvoja čudovita dela. —

– Kako prijetne so tvoje besede, Gospod,
– bolj kot med prijajo mojim ustom.

 

Štiriindvajseti dan devetega meseca, v drugem letu Darija, je govoril Gospod po preroku Ageju, rekoč: Tako govori Gospod nad vojskami. Vprašaj vendar duhovnike glede postave: Če kdo nese posvečeno meso v krajcu svojega oblačila, pa se dotakne z oblačilom kruha, hrane, vina, olja ali kake druge jestvine: ali postanejo te stvari s tem posvečene? Duhovniki so odgovorili in rekli: »Ne!« Agej nadaljuje: če se kdo, ki se je omadeževal z dotikom mrliča, dotakne vseh teh stvari, ali postanejo zaradi tega omadeževane? Duhovniki so odgovorili in rekli: »Da, postanejo omadeževane!« Sedaj povzame Agej besedo in reče: Tako je s temi ljudmi, tako je s tem narodom pred mojim obličjem, govori Gospod, tako je z vsem delom njihovih rok in kar tam darujejo: nečisto je!

Zdaj pa, vzemite si k srcu, od tega dne in za bodoče! Preden se je kamen pokladal na kamen v Gospodovem templju, kako se vam je godilo? Ko ste prišli h kopi žita, ki bi morala dati dvajset mer, jih je bilo samo deset; prišli ste v tlačilnico, da bi zajeli petdeset veder, in bilo jih je le dvajset. Udaril sem vas s snetjo, z rjo in s točo pri vsem delu vaših rok. Pa vas ni bilo k meni, govori Gospod.

Dobro torej pazite: od tega dne in naprej (od štiriindvajsetega dne devetega meseca), se pravi, od dneva, ko so bili položeni temelji Gospodovemu templju, pazite: Ali še manjka zrnje v žitnici, in ali še ne rodi trta, smokva, granatovec in oljka? Od tega dne dalje dajem blagoslov!

Gospod je govoril drugič Ageju štiriindvajseti dan meseca: Govori Zerubabelu, upravitelju Judeje, in mu reci: Potresel bom nebo in zemljo. Prevrgel bom kraljevske prestole in zlomil bom moč kraljev narodov. Prevrnil bom vozove in voznike, da bodo padli konji in njih jezdeci, drug pod mečem drugega. Tisti dan, govori Gospod nad vojskami, te bom vzel, moj služabnik Zerubabel, sin Sealtielov, govori Gospod, in te bom spravil kakor pečat. Zakaj izvolil sem te, govori Gospod nad vojskami.

SPEV (Ag 2, 7.8.10)

Potresel bom nebo in zemljo, * prišel bo tisti, po katerem hrepenijo vsi narodi.

Slava te hiše bo velika, in na tem kraju bom podelil mir, * prišel bo tisti, po katerem hrepenijo vsi narodi.

Sv. Fulgencij (467-532), škof v Ruspi v Severni Afriki, mož velike dejavnosti, branilec Avguštinovega nauka o milosti, borec zoper arijanstvo

 

Pri obhajanju svete daritve se vrši, kar je po pričevanju svetega apostola ukazal sam Zveličar: Jaz sem namreč prejel od Gospoda, kar sem vam tudi, izročil: da je Gospod Jezus tisto noč, ko je bil izdan, vzel kruh in se zahvalil ter ga razlomil in rekel: To je moje telo, ki se za vas daje; to delajte v moj spomin. - Prav tako tudi kelih po večerji, govoreč: Ta kelih je nova zaveza v moji krvi; to delajte, kolikorkrat boste pili, v moj spomin. Zakaj kolikorkrat jeste ta kruh in pijete kelih, oznanjate Gospodovo smrt, dokler ne pride.

Daritev obhajamo torej zato, da oznanjamo Gospodovo smrt in se spominjamo njega, ki je za nas daroval svoje življenje. Sam pa pravi: Večje ljubezni nima nihče, kakor če kdo da svoje življenje za svoje prijatelje. Ker je torej za nas Kristus umrl iz ljubezni, prosimo, ko se v sveti daritvi spominjamo njegove smrti, da bi nam bila dana ljubezen s prihodom Svetega Duha. Vroče prosimo, da bi po ljubezni, v kateri se je Kristus dal križati za nas, milost Svetega Duha preobrazila tudi nas, tako da nam bo svet križan in mi njemu. S posnemanjem smrti našega Gospoda naj, kakor je Kristus sam, ki je grehu umrl, umrl enkrat za vselej; ko pa živi, živi Bogu, tudi mi živimo novo življenje. Po prejemu daru ljubezni, naj tudi mi grehu umrjemo in živimo Bogu.

Božja ljubezen je namreč izlita v naša srca po Svetem Duhu, ki nam je bil dan. Že sama udeležba na Gospodovem telesu in krvi, ko uživamo kruh in pijemo iz keliha, nas priganja, da umiramo svetu in živimo življenje, skrito v Bogu s Kristusom, da svoje meso s strastmi in poželenjem vred križamo.

Tako se zgodi, da verniki, ki ljubijo Boga in bližnjega, čeprav ne pijejo keliha telesnega trpljenja, pijejo vendarle kelih Gospodove ljubezni.

Napojeni z njo, naj bi mrtvičili svoje zemeljske ude in - oblečeni v Jezusa Kristusa - ne sledili mesenemu poželenju. Naj ne usmerjajo pozornosti na vidno, ampak na nevidno stvarnost. Gospodov kelih namreč pije, kdor neguje sveto ljubezen. Brez nje nič ne koristi, četudi bi kdo svoje telo dal, da zgori. Po daru ljubezni pa dosežemo, da smo v resnici to, kar skrivnostno obhajamo v daritvi.

SPEV (Lk 22,19; Jan 6, 59)

Jezus je vzel kruh, se zahvalil, ga razlomil, jim ga dal in rekel: * To je moje telo, ki se daje za vas; to delajte v moj spomin.

To je kruh, ki je prišel iz nebes. Kdor je ta kruh, bo živel vekomaj. * To je moje telo, ki se daje za vas; to delajte v moj spomin.

Slavimo Gospoda.

Aleluja.

Obdarjaš z lučjo nas, Gospod,
ki se razliva vsepovsod
in v novi dan se razprostre,
ko nočne minejo teme.

 

Danica prava si svetá,
a ne kot zvezde bledi svit,
ki novi nam naznanja dan
in tek njen skoraj je končan.

 

Svetlejši si, kot je zlato,
ki sonce z njim prižge nebo,
ti vidiš nam do dna srcá
in v hipu razsvetliš duha.

 

Naj čistost našega srca
obvlada poželjivo slo,
da tudi naše bo telo
svetišče Svetega Duha.

 

Z Očetom večnim, Kristus Kralj,
vesolje vse naj te slavi
in Tolažnika Svetega
sedaj, vse dni in vekomaj. Amen.

Ps 89   Gospodov blagoslov bodi nad nami

 

Gospod, k tebi smo se zatekali *

vse čase in rodove.

Preden so nastale gore in se je oblikovala zemlja, *

si ti, o Bog, od vekomaj do vekomaj. —

 

Po tvoji volji se človek vrača v zemljo *

kakor si rekel: »V prah se povrneš.«

Tisoč let je zate kakor dan, ki je minil včeraj, *

ali kakor bežeča nočna ura. —

 

Ljudje izginejo kot jutranje sanje, *

preminejo kot trava na polju.

Zjutraj je sveža in zelena, *

zvečer jo pokosijo in posušijo. —

 

Nad nas se zgrinja tvoja pravična jeza, *

tvoja gorečnost nas vznemirja.

Ti vidiš našo krivdo, *

ti vidiš naše skrivne grehe. —

 

Vsi naši dnevi minevajo v tvoji nevolji, *

kot vzdih končujemo vsa svoja leta.

Sedemdeset let je doba našega življenja, *

osemdeset, če smo krepki.

Največ izmed njih je polnih truda in bolečine, *

hitro minevajo in mi izginemo.

Kdo doume silo tvoje jeze, *

kdo tvoj gnev, ki ga tvoja čast zahteva? —

 

Úči nas misliti na minljivost življenja, *

da pridemo do prave modrosti.

Gospod, obrni se k nam, kaj čakaš? *

Bodi usmiljen s svojimi služabniki.

Hitro nas napolni s svojo milostjo, *

vse življenje se bomo radovali in veselili.

Razvesêli nas za dni, ko smo bili ponižani, *

za čas, ki smo ga preživeli v nesreči. —

 

Pokaži svojo ljubezen svojim služabnikom *

in svojo dobrotljivost njih otrokom.

Blagoslov našega Boga in Gospoda *

naj bo nad nami.

Delo naših rok, Gospod, podpiraj *

in blagoslôvi naša opravila. —

Iz 42,10–16  Pesem Bogu, zmagovalcu in rešitelju

 

Pojte Gospodu novo pesem, *

njegovo hvalo do kraja zemlje.

Naj ga slavi morje in kar se v njem giblje, *

otoki in njih prebivalci.

Glasno naj vzklika puščava in njena naselja *

in vsi, ki tam prebivajo.

Prebivalci gorá, hvalite Gospoda, *

z vrha planin mu vriskajte.

Povsod naj doni slava Gospodu, *

hvalijo naj ga tudi daljne dežele. —

 

Gospod nastopa v vsej svoji moči, *

prevzema ga volja do zmage.

Kot junak se pokaže pred svojimi sovražniki, *

z močnim glasom zakliče: —

 

»Dolgo sem molčal in potrpežljivo čakal, *

zdaj pa vpijem kakor v porodnih bolečinah.

Uničim in opustošim hribe in doline, *

posušim vse zelenje.

Rečne struge spremenim v otoke *

in močvirje v suho zemljo.

Slepe povedem po poti, ki je ne poznajo, *

po neznanih stezah jih popeljem.

Temo pred njimi spremenim v svetlobo, *

hrapavo pot izgladim v ravnino.« —

Ps 134,1–12  Hvala Gospodu za njegova čudovita dela

 

Hvalite Gospoda, *

hvalite ga, njegovi služabniki.

Vi, ki služite v njegovi hiši, *

v dvorih hiše našega Gospoda. —

 

Hvalite Gospoda, ker je dober, *

igrajte v čast njegovemu svetemu imenu.

Gospod vas je izvolil, *

izbral za svoje sveto ljudstvo. —

 

Spoznal sem: Gospod je velik, *

naš Bog je vzvišen in vsemogočen.

Karkoli hoče, napravi na nebu in na zemlji, *

v morju in v vseh vodnih globinah.

Spusti veter in na obzorje pripelje oblake, *

izlije dež med bliskom in gromom. —

 

Udaril je prvorojence v Egiptu, *

ljudi in tudi živino.

Čudeže je naredil za znamenje Egiptu, *

faraonu in vsem njegovim hlapcem.

Uničil je mnoge narode, *

pobil mogočne kralje.

Vse njihove dežele je Bog dal v lastnino *

svojemu izvoljenemu ljudstvu. —

Kratko berilo  (Jdt 8,21b–23)
Spomnite se, kako so bili naši očetje skušani, da se izkaže, ali res časte svojega Boga. Spomniti se morate, kako je bil skušan naš oče Abraham in kako je po mnogih stiskah preskušen postal Božji prijatelj. Tako Izak, tako Jakob, tako Mojzes in vsi, ki so bili Bogu všeč, so šli skozi mnoge stiske in ostali zvesti.

Pravični, radujte se v Gospodu, poštenim se spodobi, da ga hvalijo.
— Pravični, radujte se v Gospodu, poštenim se spodobi, da ga hvalijo.

Pojte mu novo pesem.
— Pravični, radujte se v Gospodu, poštenim se spodobi, da ga hvalijo.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Pravični, radujte se v Gospodu, poštenim se spodobi, da ga hvalijo.

Odpev k Hvaljen Hvaljen Gospod, ki nas je obiskal in odrešil.

Hvaljen (Lk 1,68-79)

Hvaljen, Gospod, Bog naših očetov, *

obiskal je svoje ljudstvo in nas odrešil.

Obudil nam je mogočnega Zveličarja *

v hiši svojega služabnika Davida.

Napovedal ga je po svojih svetih prerokih, *

ki so ga oznanjali od davnih vekov.

Rešil nas bo naših sovražnikov, *

otel iz rok vseh, ki nas črtijo.

Izkazal nam je usmiljenje, kakor je obljubil očetom, *

spomnil se je svoje svete zaveze.

Prisegel je Abrahamu našemu očetu, *

da bomo rešeni iz rok sovražnikov.

Brez strahu bomo služili Gospodu *

v svetosti in pravičnosti vse dni življenja. —

 

In ti, dete, boš prerok Najvišjega, *

pojdeš namreč pred Gospodom, pripravljat mu pota.

Po tebi bo ljudstvo spoznalo Odrešenika, *

ki ga bo rešil njegovih grehov.

Obiskal nas bo po prisrčnem usmiljenju Vsemogočnega *

kakor sonce, ki vzhaja z višave.

Razsvetlil bo vse, ki sedijo v temi in smrtni senci, *

in naravnal na pot miru vse naše korake. —

Odpev k Hvaljen Hvaljen Gospod, ki nas je obiskal in odrešil.

Kristus rad usliši vse, ki vanj zaupajo. Prosímo ga in mu kličimo:

Gospod, obilno je tvoje usmiljenje,

– zahvaljujemo se ti za neizmerno ljubezen, s katero nas ljubiš.

Ti z Očetom neprestano deluješ v svetu,

– vse prenovi v moči Svetega Duha.

Nam in našim bratom odpiraj oči,

– da bomo danes prepoznali v življenju tvojo čudovito roko.

Danes nas spet kličeš v svojo službo,

– naj kot oskrbniki tvoje mnogotere milosti služimo bratom in sestram.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Sklepna prošnja
Bog, stvarnik sveta, človeku si izročil zemljo, naj jo varuje in obdeluje, in silne moči narave, da se jih poslužuje. S tvojo pomočjo naj danes zvesto delamo v tvojo slavo in blagor bližnjega.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

Aleluja.

Vladar mogočni, pravi Bog,

v modrosti vodiš časov tek,

s svetlobo jutro razsvetliš

in poldan s soncem razžariš.

 

Pogási ogenj razprtij,

vročine kvarne reši nas,

telesno zdravje okrepčaj

in srcem daj resnični mir.

 

Predobri Oče, usliši nas,

in ti, njegov edini Sin,

in Sveti Duh, naš Tolažnik,

en Bog in kralj na vekomaj. Amen.

Ps 118, 129–136   (XVII)  Hvala Božji postavi

 

Tvoja postava, Gospod, je čudovita, *

z veseljem jo hočem spolnjevati.

Spoznanje tvoje volje nas razveseljuje, *

poučuje neizkušene. —

 

Željno čakam in poslušam, *

kar koprnim po tvoji besedi.

Obrni se k meni in se me usmili, *

kakor delaš s tistimi, ki te ljubijo. —

 

S svojo besedo vodi moje korake, *

naj me ne prevzame nobena hudobija.

Nasilja ljudi me reši, *

da se bom držal tvoje zapovedi. —

 

Bodi milostljiv svojemu služabniku, *

úči me svojih zakonov.

Solze mi vrejo iz oči od bridkosti, *

ker se ljudje ne držijo tvoje postave. —

Ps 81   Obsodba krivičnih sodnikov

 

Bog spregovori v zboru prvakov, *

sredi sodnikov izreče sodbo: —

 

»Doklej boste sodili krivično *

in podpirali pravdo hudobnih?

Branite slabotne in sirote, *

prisojajte pravico preprostim in ubogim.

Osvobajajte stiskane *

in iz rok izkoriščevalcev rešujte reveže. —

 

Sodniki so nevedni in v temi hodijo, *

majejo se vsi temelji zemlje.

Jaz sem mislil, da ste kakor bogovi, *

da imate veljavo Najvišjega.

Toda umrli boste kakor vsak človek, *

padli kot katerikoli izmed voditeljev.

O Bog, vzdigni se in sodi zemljo; *

tvoja so vsa ljudstva. —

Ps 119 Hrepenenje po miru

V svoji stiski kličem Gospoda, *

gotovo me bo uslišal. —

 

Gospod, reši me lažnivih ustnic *

in obvaruj zvijačnega jezika.

Kdo more ukrotiti krivični jezik, *

ostre puščice lokostrelca in žareče oglje? —

 

Gorje mi, ker živim v teh divjih krajih *

in bivam v teh brlogih.

Predolgo sem že med tem ljudstvom, *

med ljudmi, ki mir sovražijo.

Zagovarjam mir in spravo, *

oni pa netijo prepire. —

Slavimo Gospoda.

Aleluja.

Izvir si luči, Bog, in sama luč
poslušaj naših prošenj glas,
iz duš preženi grehov težki mrak,
razsvetli nas.

 

Končali delo tega dneva smo,
ti si obvaroval nas hudega,
iskreno se ti zahvaljujemo
za vsak tvoj dar.

 

Zašlo je sonce in je spet večer,
naj tista luč nam sije zdaj v srce,
ki osrečuje zbore angelske
na vekomaj.

 

Kar smo grešili, obžalujemo,
odpusti, Kristus, nam usmiljeno,
da bomo čisti preživeli noč
po milosti.

 

Očetu bodi slava večnemu
in Sinu, tudi Duhu Svetemu,
Trojici sveti, Bogu vsa oblast
na vekomaj. Amen.

Ps 135 Velikonočna pesem

Hvalite Gospoda, ker je dober, *

resnično je dober.

Boga edinega hvalite, *

resnično je dober. 

Gospoda vseh gospodov hvalite, *

resnično je dober. —

 

Samo on dela velike čudeže, *

resnično je dober.

Naredil je nebo z modrostjo, *

resnično je dober.

Utrdil je zemljo nad vodami, *

resnično je dober.

Ustvaril je nebesne luči, *

resnično je dober.

Sonce, da gospoduje dnevu, *

resnično je dober.

Luno in zvezde, da gospodujejo nôči, *

resnično je dober. —

V Egiptu je pokazal moč na prvorojencih, *

resnično je dober.

Izpeljal je svoje ljudstvo iz Egipta, *

resnično je dober.

S svojo močjo in previdnostjo ga je vodil, *

resnično je dober. —

 

Razdelil je Rdeče morje na dvoje, *

resnično je dober.

Skozi sredo morja je peljal svoje ljudstvo, *

resnično je dober.

Rešil ga je faraona in njegove vojske, *

resnično je dober. —

 

Svoje ljudstvo je vodil skozi puščavo, *

resnično je dober.

Ponižal je velike kralje, *

resnično je dober.

Premagal je mogočne vladarje, *

resnično je dober.

Dal nam je v last njih deželo, *

resnično je dober.

V last svojemu izvoljenemu ljudstvu, *

resnično je dober. —

 

Spomnil se nas je, ko smo bili ponižani, *

resnično je dober.

Osvobodil nas je naših sovražnikov, *

resnično je dober.

Vsemu, kar je živo, daje kruha, *

resnično je dober. —

 

Boga nebes in zemlje hvalite, *

resnično je dober. —

Ef 1,3–10  Bog je rešitelj

 

Hvaljen Bog in Oče *

našega Gospoda Jezusa Kristusa.

Blagoslovil nas je iz nebes v Kristusu *

z vsakršnim duhovnim blagoslovom. —

 

Pred stvarjenjem sveta nas je v njem izvolil, *

da bi bili pred njim sveti in brezmadežni.

V ljubezni nas je vnaprej določil in sklenil, *

naj bomo zanj posinovljeni po Jezusu Kristusu. —

 

Zato slavimo veličastvo njegove milosti, *

s katero nas je oblagodaril v svojem ljubljenem Sinu.

 

V njem imamo odrešenje po njegovi krvi *

in odpuščanje grehov. —

 

Obilno je razlil na nas bogastvo svoje milosti *

v vsej modrosti in razumnosti.

 

Razodel nam je skrivnost svoje ljubezni *

po svojem sklepu, ki ga je vanj položil. —

 

To je izvršil v polnosti časov *

in v Kristusu spet zedinil vse v eni glavi;

zedinil vse, kar je v nebesih, *

in vse, kar je na zemlji. —

Kratko berilo  (1 Tes 3,12–13)
Gospod naj vas obogati in obilno napolni z ljubeznijo med seboj in do vseh, kakršni smo tudi mi do vas, da tako vaša srca utrdi, da bodo v svetosti brez graje pred Bogom in našim Očetom, ko pride naš Gospod Jezus Kristus z vsemi svojimi svetimi.

Moja molitev naj se dviga k tebi, Gospod.
— Moja molitev naj se dviga k tebi, Gospod.

Kakor se dviga kadilo pred teboj.
— Moja molitev naj se dviga k tebi, Gospod.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Moja molitev naj se dviga k tebi, Gospod.

Odpev k Moja duša Moja duša naj te vedno poveličuje, moj Bog.

Moja duša poveličuje Gospoda (Lk 1,46-55)

Moja duša poveličuje Gospoda, *

moje srce se raduje v Bogu, mojem zveličarju.

Ozrl se je na nizkost svoje dekle, *

glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi.

Velike reči mi je storil Vsemogočni, *

njegovo ime je sveto.

Iz roda v rod skazuje svoje usmiljenje *

vsem, ki mu zvesto služijo. —

 

Dvignil je svojo močno roko, *

razkropil je vse, ki so napuhnjenih misli.

Mogočne je vrgel s prestola *

in povišal je nizke.

Lačne je napolnil z dobrotami *

in bogate je odpustil prazne.

Sprejel je svoje izvoljeno ljudstvo, *

kakor je obljubil našim očetom.

Spomnil se je svoje dobrote *

do Abrahama in vseh njegovih potomcev. —

Odpev k Moja duša Moja duša naj te vedno poveličuje, moj Bog.

Jezus ne zapusti nikogar, ki vanj zaupa. Zato ga ponižno prosímo:

Kristus, Gospod, ki nas razsvetljuješ, razsvetli svojo Cerkev z lučjo svoje resnice,

– naj oznanja narodom veliko skrivnost učlovečene ljubezni.

Ohrani duhovnike in vse služabnike svoje Cerkve,

– naj bodo vsi, ki učijo druge, sami zvesti v tvoji službi.

Pomagaj zakoncem z obilno milostjo,

– da bodo čim popolneje predstavljali skrivnost tvoje Cerkve.

S svojo krvjo si človeštvu prinesel mir,

– odvračaj od nas zlo nesloge in šibo vojske.

Podeli vsem rajnim odpuščanje grehov,

– naj se po tvojem usmiljenju spočijejo med svetniki.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Sklepna prošnja
Gospod Jezus, ostani z nami, zakaj proti večeru gre in dan se je že nagnil. Spremljaj nas na poti, daj nam goreče srce in vzbujaj v nas upanje, da bomo v Božji besedi in v lomljenju kruha skupaj z našimi brati spoznali tebe, ki z Bogom Očetom v občestvu Svetega Duha živiš in kraljuješ vekomaj.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

Aleluja.

Pesem 

Končujemo današnji dan,

zato vsi prósimo Boga,

Očeta, stvarnika sveta,

da zla bi nas obvaroval.

 

Naj v tebi, Bog, počivamo,

navzočnost tvojo čutimo

in slavo ti zapojemo,

ko nov dan spet dočakamo.

 

Zgubljene vrni nam moči,

naj zdravja vsak se veseli,

naj tvoje Božje slave sij

vse nočne blodnje prepodi.

 

Vse to nam daj, o večni Bog,

po svojem Sinu Jezusu,

ki s Svetim Duhom in s teboj

kraljuje v slavi vekomaj. Amen.

 

Ps 85 Molitev ubogega v nesreči

 

Odpev Potrpežljiv si, Gospod, in zelo usmiljen.

 

Gospod, nagni se k meni in me usliši, *

zakaj ubog sem in nesrečen.

Ker sem ti zvest, me varuj, *

reši svojega služabnika. —

 

Ti si moj Bog, moje edino upanje, *

usmili se me, Gospod, neprestano te kličem.

Razvesêli, Gospod, svojega služabnika, *

k tebi se obračam.

Dober si in odpuščaš, *

poln usmiljenja do vseh, ki te kličejo. —

 

Čuj mojo molitev, *

poslušaj mojo prošnjo.

V svoji stiski te kličem, *

saj me boš uslišal. —

 

Gospod, ni tebi enakega, *

tvoja dela so neprekosljiva.

Prišli bodo vsi narodi, ki si jih ustvaril, *

molili te bodo in slavili.

Ti si mogočen in delaš čudeže, *

resnični Bog si ti edini. —

 

Svojo pot mi pokaži, *

da bom zvest tvoji resnici.

Naj bo moje srce iskreno, *

da ti bom v spoštovanju služil.

Slavil te bom z vsem svojim srcem, *

poveličeval tvoje ime na veke.

Velika je tvoja ljubezen do mene, *

rešil si me večne pogube. —

 

Zoper mene so se vzdignili sovražniki, *

ne ozirajo se na Boga in mi strežejo po življenju.

 

Ti, Gospod, si milostljiv in usmiljen, *

potrpežljiv in poln ljubezni.

Ozri se name, usmili se svojega služabnika, *

daj svojo moč sinu svoje dekle. —

 

Izkaži mi ljubezen, nasprotnike pa ponižaj, *

naj vidijo, da mi ti pomagaš in me tolažiš.

 

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen. —

 

Odpev Potrpežljiv si, Gospod, in zelo usmiljen.

 

Kratko berilo (1 Tes 5,9-10)

Bog nas je namenil, da dosežemo zveličanje po našem Gospodu Jezusu Kristusu, ki je za nas umrl, da bi mi z njim živeli, naj bedimo ali spimo.

V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Rešil si nas, Gospod, zvesti Bog.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Evangeljski slavospev (Lk 2,29-32)

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

 

Zdaj odpuščaš, Gospod, svojega služabnika v miru, *

kakor si obljubil s svojo besedo.

Na svoje oči sem videl Zveličarja, *

ki si ga poslal vsem ljudstvom:

luč v razsvetljenje vseh narodov *

in v slavo Izraela, tvojega ljudstva. – Slava Očetu ... —

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

Molimo. Nebeški Oče, podeli nam za zdravje potrebni počitek. Kar smo danes s trudom sejali, naj rodi sadove za večnost.
Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.

 

Spokojno noč in srečno smrt nam podeli vsemogočni Gospod. Amen.

O Gospa moja, o Mati moja, tebi se vsega darujem;
in da se ti vdanega skažem, ti danes posvetim:
svoje oči, svoja ušesa, svoja usta in svoje srce, sebe popolnoma vsega.
Ker sem torej tvoj, o dobra Mati, varuj me, brani me kakor svojo last in posest. Amen.