HOZANA.si: Brevir

«   »

13. 7. 2018, Petek 14. tedna med letom

Povabilo
Bogoslužno branje
Hvalnice
Dnevna molitvena ura
Večernice
Sklepna molitvena ura

Povabilo

Odpev med letom Slavimo Gospoda, ker je dober in usmiljen.

Ps 66 Gospoda naj slavijo vsi narodi


O Bog, bodi nam milostljiv in nas blagoslovi, *

pokaži nam svojo dobroto.

Naj spoznajo tvojo pot vsi na zemlji, *

naj tvoje zveličanje osreči vse narode.

Odpev med letom Slavimo Gospoda, ker je dober in usmiljen.

O Bog, slavijo naj te ljudstva, *

slavijo naj te vsa ljudstva.

Veselijo in radujejo naj se narodi, *

ker jih vladaš in jih vodiš po pravici.

O Bog, slavijo naj te ljudstva, *

slavijo naj te vsa ljudstva.

Odpev med letom Slavimo Gospoda, ker je dober in usmiljen.

Zemlja je obrodila svoje sadove, *

Gospod, naš Bog, nas je blagoslovil.

Bog je zares dober, *

zato naj ga spoštujejo in častijo vsi narodi.

Odpev med letom Slavimo Gospoda, ker je dober in usmiljen.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu *

kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.

Odpev med letom Slavimo Gospoda, ker je dober in usmiljen.

⇑ Vrh

Bogoslužno branje

Psalmi so od petka II. tedna

[D]

Pesem

1. Med letom ponoči ali zgodaj zjutraj

 

Sredi nočne je temine
zdaj petelin že zapel,
upanje budi se v duši:
nov spet dan bo zdaj prišel.
Duh se naš h Gospodu dviga,
da ga moli in časti.

 

Kristus, kakor luč mogočna
si prišel med nas na svet,
ko so vladale temine
in je molk objemal vse,
ko so nam stvari se zdele,
kot da mrtve bi bile.

 

Ti budiš nas zdaj iz spanja
hudobije, grešnosti,
luč nam vračaš za življenje,
da se duh osvobodi,
moč nam iz nebes naklanjaš,
ki življenje prerodi.

 

Slava večnemu Očetu,
slava tebi, Božji Sin,
čast in hvala ti, Duh Sveti,
večni, troedini Bog,
ti naš mir si, luč, življenje,
ti si naša sreča vsa. Amen.

 

2. Med letom podnevi


Zdaj z nami bodi, o Gospod,
Očeta večnega odsvit,
brez tebe, ki ustvarjaš svet,
zajel bi nas tesnobni strah.

 

Naj Sveti Duh nas razsvetli,
naj pride v nas in v nas živi,
tedaj sovražnik premeten
zapeljeval nas bo zaman.

 

Naj sredi dnevnih opravil,
ki pač življenje terja jih,
brez vsake krivde bi bili
pokorni tvojim zákonom.

 

Z Očetom večnim, Kristus Kralj,
vesolje vse naj te slavi
in Tolažnika Svetega
sedaj, vse dni in vekomaj. Amen.

1 Odpev Ne pokôri me, Gospod, v svojem srdu.

Ps 37   Molitev skesanega grešnika v veliki stiski

 Od daleč so stali vsi njegovi znanci (Lk 23,49).

I

Gospod, ne kaznuj me v svoji jezi *

in ne pokôri me v svojem srdu.

Tvoje šibe so me udarile, *

tvoja težka roka me je zadela. —

 

Zaradi tvojega srda je moje telo ena sama rana, *

bolečina mi kljuje v kosteh zaradi mojih grehov.

Moja krivda mi sega čez glavo *

kakor težko breme, ki ga ne morem nositi. —

1 Odpev Ne pokôri me, Gospod, v svojem srdu.
2 Odpev Gospod, ti poznaš vse moje hrepenenje.

II

Moje rane se vnemajo in zaudarjajo *

zavoljo moje nespameti.

Potrt sem čez mero, *

sključen sem in ves dan tavam okrog prežalosten. —

 

Moja ledja so polna vnetja, *

nič zdravega ni na mojem telesu.

Silno sem potrt in izčrpan, *

tako mi je hudo, da kar tulim. —

 

Gospod, ti poznaš vse moje hrepenenje, *

moje vzdihovanje ti ni prikrito.

Srce mi razbija in moč me zapušča, *

luč mojih oči mi ugaša. —

 

Moje rane se studijo prijateljem in znancem, *

sorodniki se me izogibajo.

Tisti, ki mi strežejo po življenju, *

premišljajo, kako bi se me znebili.

Želijo mi hudo in grozijo s smrtjo, *

nenehno snujejo zvijače. —

2 Odpev Gospod, ti poznaš vse moje hrepenenje.
3 Odpev Svojo krivdo priznam, Gospod, nikar me ne zapusti in me reši.

III

Kakor gluh sem in ne poslušam, *

kakor nem svojih ust ne odpiram.

Sem kot tisti, ki nič več ne dojema *

in se ne more braniti. —

 

Gospod, moj Bog, le v tebe zaupam, *

ti boš govoril zame.

Moji sovražniki naj se ne veselijo moje nesreče; *

ko me vidijo na tleh, naj ne slavijo svoje zmage. —

 

Ne morem zdržati, *

moja bolečina me muči brez prenehanja.

Priznavam svojo krivdo, *

žalosten sem zaradi svojega greha. —

 

Mnogo jih je, ki me brez vzroka sovražijo, *

in postajajo vedno močnejši.

Vračajo mi hudo za dobro, *

napadajo me, ker se potegujem za pravico. —

 

O Gospod, moj Bog, nikar me ne zapusti, *

ostani mi ob strani.

Hiti mi pomagat, *

moj Gospod in moja rešitev. —

3 Odpev Svojo krivdo priznam, Gospod, nikar me ne zapusti in me reši.

– Silno hrepenim po tvoji pomoči,
– po tvoji pravični besedi.

PRVO BERILO

Iz prve knjige kraljev (1, 11-3-5; 2, 10-12)

David izbere Salomona za naslednika

Tiste dni je Natan rekel Salomonovi materi Betsabeji: »Ali nisi slišala, da je Hagitin sin Adonija postal kralj, ne da bi naš gospod David o tem kaj vedel? Naj ti torej zdaj svetujem, kako moreš rešiti življenje sebi in svojemu sinu Salomonu. Pojdi in stopi h kralju Davidu in mu reci: ,Nisi li, moj gospod in kralj, prisegel svoji služabnici: Tvoj sin Salomon bo kraljeval za menoj in sedel na mojem prestolu. Zakaj je torej Adonija postal kralj?' Glej, ko boš tam s kraljem še govorila, bom jaz prišel za teboj in potrdil tvoje besede.«

In Betsabeja je stopila h kralju v izbo. Kralj pa se je bil zelo postaral in Sunamljanka Abisaga je kralju stregla. Betsabeja se je pripognila in kralju poklonila. Kralj je vprašal: »Kaj želiš?« Odgovorila mu je: »Moj gospod, prisegel si svoji služabnici pri Gospodu, svojem Bogu: ,Tvoj sin Salomon bo kraljeval za menoj in sedel na mojem prestolu. In zdaj, glej, je Adonija postal kralj, ne da bi ti, moj gospod in kralj, za to vedel. Dal je zaklati mnogo govedi, pitane živine in drobnice ter povabil vse kraljeve sinove, duhovnika Abjatarja in vojskovodja Joaba; tvojega služabnika Salomona pa ni povabil. Nate, moj gospod in kralj, se zdaj ozirajo oči vsega Izraela. Naznani jim, kdo bo sedel kot naslednik na prestolu mojega gospoda in kralja! Sicer bova, ko moj gospod in kralj leže k svojim očetom, jaz in moj sin Salomon veljala za hudodelca.«

In glej, ko je še govorila s kraljem, je prišel prerok Natan. Kralju so javili: »Prerok Natan je tu.« Ko je stopil pred kralja, se je kralju poklonil z obrazom do tal. Natan je rekel: »Ali si ti, moj gospod in kralj, rekel: ,Adonija bo kraljeval za menoj in sedel na mojem prestolu?' Kajti danes je šel in zaklal mnogo govedi, pitane živine in drobnice ter povabil vse kraljeve sinove, vojskovodje in duhovnika Abjatarja. In glej, jedo in pijejo pred njim ter kličejo: ,Živel kralj Adonija!' Mene, tvojega služabnika, duhovnika Sadoka, Jojadovega sina Banaja in tvojega služabnika Salomona pa ni povabil. Če se je to zgodilo po mojem gospodu in kralju, nisi naznanil svojemu služabniku, kdo bo sedel kot naslednik na prestolu mojega gospoda in kralja.«

Kralj David je odgovoril: »Pokličite mi Betsabejo!« Ko je prišla pred kralja in pred njim obstala, je kralj prisegel: »Kakor resnično živi Gospod, ki me je rešil iz vse stiske: kakor sem ti prisegel pri Gospodu, Izraelovem Bogu: ,Tvoj sin Salomon bo kraljeval za menoj in namesto mene sedel na mojem prestolu,' tako bom danes to storil.« Betsabeja se je pripognila z obrazom do tal, se poklonila kralju ter rekla: »Živel, moj gospod in kralj David, vekomaj!«

Nato je kralj David ukazal: »Pokličite mi duhovnika Sadoka, preroka Natana in Jojadovega sina Banaja!« Ko so prišli pred kralja, jim je kralj rekel: »Vzemite s seboj hlapcev svojega gospoda, posadite na mojega mezga mojega sina Salomona in ga peljite h Gihonu! Ondi naj ga mazilita duhovnik Sadok in prerok Natan za kralja nad Izraelom. Potem zatrobite na trombo in kličite: ,Živel kralj Salomon!' Nato pojdite za njim! In pride naj, da zasede moj prestol. On naj kraljuje namesto mene. Kajti njega sem določil za vojvoda nad Izraelom in Judom.«

Potem je David legel k svojim očetom in bil pokopan v Davidovem mestu. Dni pa, katere je David kraljeval nad Izraelom, je bilo štirideset let; v Hebronu je kraljeval sedem let in v Jeruzalemu triintrideset let. Salomon je torej zasedel prestol svojega očeta Davida in njegovo kraljestvo se je zelo utrdilo.

SPEV (Vp 3, 11; Ps 71, 1.2)

Pridite, sionske hčere, in poglejte kralja Salomona s krono, s katero ga je kronala njegova mati * na dan veselja njegovega srca.

O Bog, daj kralju čut za tvojo pravičnost, naj uboge presoja po pravici * na dan veselja njegovega srca.

DRUGO BERILO

Sv. Klemen Rimski (tretji naslednik sv. Petra v Rimu od 88-101) znan po pismu Cerkvi v Korintu, mučenec

Iz pisma Korinčanom sv. Klemena I., papeža (50, 1-51, 3; 54, 1-4)

Blagor nam, če spolnjujemo božje zapovedi v složni ljubezni

Predragi, kako je ljubezen nekaj velikega in čudovitega, kako ne more njene popolnosti nihče razložiti! Kdo je zmožen, da je v njej, razen tistega, ki ga ima Bog za vrednega? Molimo torej in prosimo njegovo usmiljenost, da bi živeli v ljubezni brez človeške pristranosti, brez graje. Vsi rodovi od Adama do današnjega dne so prešli, tisti pa, ki so postali po božji milosti popolni v ljubezni, so na kraju pobožnih in se bodo pokazali, ko nas obišče Kristusovo kraljestvo. Pisano je namreč: Pojdite za nekaj časa v sobe, da preide moj srd in moja jeza; in spomnil se bom dobrega dne in vas obudil iz vaših grobov.

Blagor nam, bratje, če spolnjujemo božje zapovedi v složni ljubezni, da se nam po ljubezni grehi odpustijo. Pisano je namreč: Blagor človeku, ki mu je krivda izbrisana in so mu grehi odpuščeni. Blagor človeku, ki mu Gospod greha ne prišteva in je njegova vest pomirjena. To blagrovanje gre onim, katere je Bog izvolil po Jezusu Kristusu, našem Gospodu; njemu bodi čast na veke vekov. Amen.

Kar smo se torej pregrešili in kar storili, zapeljani od kakega hlapca hudobnega duha, prosimo, naj nam odpusti! Oni pa, ki so povzročili upor in needinost, morajo gledati na skupno upanje. Kdor namreč živi v strahu in ljubezni, hoče rajši sam trpeti neprijetnosti, kakor da bi pahnil vanje bližnjega; rajši prenaša, da njega samega prezirajo kakor pa edinost, ki smo jo lepo in pravično prejeli. Bolje je namreč za človeka, da se spove svojih grehov, kakor da zakrkne njegovo srce.

Kdor je torej med vami plemenit, usmiljen in poln ljubezni, naj reče: »Ako je zaradi mene upor, prepir in razkol, se odstranim, odidem, kamor hočete, in storim, kar ukaže ljudstvo, samo da bo imela Kristusova čreda mir s postavljenimi predstojniki.« Kdor to stori, si bo pridobil v Kristusu veliko slavo in vsak kraj ga bo sprejel. Kajti Gospodova je zemlja in vse, kar jo napolnjuje. Tako so delali in bodo delali tisti, ki živijo božje življenje, in tega se ne bodo nikdar kesali.

SPEV (1 Jan 4, 21; Mt 22, 40)

To zapoved imamo od Boga, * da kdor ljubi Boga, naj ljubi tudi svojega brata.

Na teh dveh zapovedih stoji vsa postava in preroki, * da kdor ljubi Boga, naj ljubi tudi svojega brata.

Sklepna prošnja
Molimo. Usmiljeni Bog, s ponižanjem svojega Sina si dvignil padli svet in nas osvobodil sužnosti greha. Naj se tega veselimo zdaj in v večnosti s Kristusom, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj.

⇑ Vrh

Hvalnice

Psalmi so od petka II. tedna

[D]

Pesem med letom

Ti sama luč si, o Gospod,
in luči vir, nebo držiš
in vsem svetlobo milostno
deliš z očetovsko rokó.

 

Že v zarji zvezde ugašajo
in vedno bolj žari nebo,
iz jutranje meglè prši
in v travi rosa se iskri.

 

Razgublja nočna se tema
in zvezda je danica vzšla,
podoba Kristusa, Boga,
ki je nebeška luč sveta.

 

O Bog, ti dan si naših dni,
neskončna polnost luči si,
ti vsemogočen, eden si,
v skrivnosti sveti troedin.

 

Zveličar, zdaj te hvalimo
in kot Boga te molimo,
s teboj Očeta večnega,
enako Svetega Duha. Amen.

1 Odpev Skesanega in ponižnega srca, o Bog, ne zametuješ.

Ps 50   Usmili se me, Bog

Prenavljajte se po duhu svojega mišljenja in si oblecite novega človeka (Ef 4,2324).

 

Usmili se me, Bog, po svoji milosrčnosti, *

v svojem velikem usmiljenju izbriši mojo pregreho.

Popolnoma izmij mojo krivdo, *

mojega greha me očisti. —

 

Svojo pregreho priznavam, *

moj greh mi je živo v spominu.

Grešil sem zoper tebe samega, *

kar je zlo v tvojih očeh, sem storil.

Naj se izkaže, da si pravičen v svojih sodbah, *

tudi mene sodi v svoji pravičnosti. —

 

Glej, človek podeduje krivdo že ob rojstvu, *

z grehom je omadeževan že od začetka.

Vem, da ljubiš odkritosrčnost, *

ko sem sam pred teboj, me učiš modrosti. —

 

Odpusti mi grehe, da bom očiščen, *

bolj kot sneg bom bel, ko me umiješ.

Naj spet občutim radost in veselje, *

moje potrto srce naj se vzraduje. —

 

Ne glej na moje grehe, *

vso mojo krivdo izbriši.

Čisto srce, o Bog, mi ustvari, *

duha stanovitnosti v meni obnovi. —

 

Ne zavrzi me izpred svojega obličja, *

svojega svetega duha mi ne odvzemi.

Naj se spet veselim, da sem rešen, *

duha požrtvovalnosti v meni utrdi. —

 

Grešnikom bom kazal tvoja pota, *

izgubljeni se bodo vrnili k tebi.

Reši me krivde mojega greha, moj Bog in moj zveličar; *

moj jezik naj glasno opeva tvojo pravičnost. —

 

Gospod, odpri moje ustnice, *

da bom oznanjal tvojo hvalo.

Nad zunanjimi daritvami nimaš veselja, *

klavnih in žgalnih daritev ne maraš.

Skesan duh, o Bog, naj bo moja daritev, *

skesanega in ponižnega srca ne zametuješ.  —

 

Gospod, usmili se grešnika kakor nekdaj Siona; *

kar je greh porušil, pozidaj kot svoje sveto mesto.

Tedaj ti bomo spet opravljali prave daritve *

in na tvoj oltar bomo prinašali žrtve. —

1 Odpev Skesanega in ponižnega srca, o Bog, ne zametuješ.
2 Odpev Po pravici se jeziš, Gospod, a spomni se svojega usmiljenja.

Hab 3,2–4.13a.15–19    Bog prihaja k sodbi

Dvignite svoje glave, zakaj vaše odrešenje se približuje (Lk 21,28).

 

Gospod, razodel si mi svoje načrte, *

napolnil si mi dušo s svetim strahom.

Pokazal si mi delo odrešenja, *

ki ga uresničiš v bližnji prihodnosti.

Izvršiš ga v prihodnjih letih, *

v svoji pravičnosti se spomniš svojega usmiljenja.

Prihajaš kakor ob rešitvi iz Egipta *

in se razodevaš kakor na Sinajski gori. —

 

Tvoje veličastvo pregrinja nebesa, *

zemlja je polna tvoje slave.

Kakor luč se blesti tvoja svetloba, *

s svojimi žarki zakrivaš svojo vsemogočnost. —

 

Prišel si, da rešiš svoje ljudstvo, *

da rešiš svoje izvoljene.

V morje poženeš konje sovražnikov, *

da se pogreznejo v globokem vodovju.

Od groze se tresem, ko slišim *

in gledam stisko svojega ljudstva.

Vendar bom mirno počival ob dnevu stiske, *

ko pride ljudstvo, ki nas napade. —

 

Smokva namreč ne bo cvetela, *

na vinski trti ne bo grozdja.

Pridelek oljke bo odpovedal, *

polja ne bodo dajala hrane.

Ovce bodo iz staj odpeljali, *

v hlevih ne bo več živine. —

 

Vendar se bom veselil v Gospodu, *

se radoval v Bogu, svojem rešitelju.

Moja moč bo v Gospodu Bogu, *

gibčen bom kakor jelen. 

Kot zmagovalca me bo vodil po višinah, *

od veselja bom prepeval. —

2 Odpev Po pravici se jeziš, Gospod, a spomni se svojega usmiljenja.
3 Odpev Naj slavi Gospoda Jeruzalem.

Ps 147 Jeruzalem znova pozidan

Pridi, pokažem ti nevesto, Jagnjetovo zaročenko (Raz 21,9).

 

Hvali Gospoda, Jeruzalem, *

hvali svojega Boga, o Sion. —

 

Utrdil je zapahe pri tvojih vratih, *

blagoslovil tvoje otroke v tebi.

Tvoji deželi daje živeti v miru, *

hrani te z najboljšo pšenico.

Na zemljo pošilja svojo besedo, *

njegovo oznanilo se hitro širi. —

 

Snežno odejo razgrinja kot volno, *

kakor pepel potresa slano.

Točo siplje kot drobtine kruha, *

kaj more obstati pred njegovim mrazom?

Na njegovo besedo pa se vse raztaja, *

veter zaveje in stečejo vode. —

 

Svojemu ljudstvu je oznanil svojo besedo, *

zakone in zapovedi svojim izvoljenim.

Tako ni storil nobenemu narodu, *

ni jim razodel svoje postave. —

3 Odpev Naj slavi Gospoda Jeruzalem.

Kratko berilo (Ef 2,13–16)
Zdaj ste v Kristusu Jezusu vi, ki ste bili nekdaj daleč, blizu prišli po Kristusovi krvi. Zakaj on je naš mir, ki je oba dela združil v eno in je ločilno steno med njima, sovraštvo, podrl, ko je postavo zapovedi v predpisih s svojim telesom odpravil, da bi tako oba v sebi preustvaril v enega, novega človeka ter posredoval mir in da bi oba v enem telesu spravil z Bogom po križu, s tem da je na njem uničil sovraštvo.

Spev z odpevom

Gospoda najvišjega kličem, izkazuje mi dobrote.
Gospoda najvišjega kličem, izkazuje mi dobrote.

Iz nebes naj mi pomaga in me reši.
Gospoda najvišjega kličem, izkazuje mi dobrote.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
Gospoda najvišjega kličem, izkazuje mi dobrote.

Odpev k Hvaljen Odrešenik nas bo obiskal po prisrčnem usmiljenju Vsemogočnega kakor sonce, ki vzhaja z višave.

Hvaljen (Lk 1,68–79)

Hvaljen, Gospod, Bog naših očetov, *

obiskal je svoje ljudstvo in nas odrešil.

Obudil nam je mogočnega Zveličarja *

v hiši svojega služabnika Davida.

Napovedal ga je po svojih svetih prerokih, *

ki so ga oznanjali od davnih vekov.

Rešil nas bo naših sovražnikov, *

otel iz rok vseh, ki nas črtijo.

Izkazal nam je usmiljenje, kakor je obljubil očetom, *

spomnil se je svoje svete zaveze.

Prisegel je Abrahamu našemu očetu, *

da bomo rešeni iz rok sovražnikov.

Brez strahu bomo služili Gospodu *

v svetosti in pravičnosti vse dni življenja. —

 

In ti, dete, boš prerok Najvišjega, *

pojdeš namreč pred Gospodom, pripravljat mu pota.

Po tebi bo ljudstvo spoznalo Odrešenika, *

ki ga bo rešil njegovih grehov.

Obiskal nas bo po prisrčnem usmiljenju Vsemogočnega *

kakor sonce, ki vzhaja z višave.

Razsvetlil bo vse, ki sedijo v temi in smrtni senci, *

in naravnal na pot miru vse naše korake. —

 

Slava Očetu … Kakor je bilo … —

Odpev k Hvaljen Odrešenik nas bo obiskal po prisrčnem usmiljenju Vsemogočnega kakor sonce, ki vzhaja z višave.

Prošnje

Molimo Kristusa, ki se je daroval po Svetem Duhu s svojo krvjo Očetu, da bi očistil našo vest vseh mrtvih del. Iskreno izpovejmo:

Gospod, tvoja volja nam je v mir.

Začetek novega dne si nam naklonil,

– naj začnemo po tvoji milosti tudi novo življenje.

Vse si ustvaril, za vse skrbiš in ohranjaš,

– naj v vsaki stvari odkrivamo tvojo ljubezen.

S svojo krvjo si zapečatil novo in večno zavezo,

– naj ji ostanemo zvesti s spolnjevanjem tvojih zapovedi.

Ko si visel na križu, je pritekla iz tvoje strani kri in voda,

– s tem zveličavnim studencem izmij naše grehe in razvesêli svojo Cerkev.

Očenaš

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Sklepna prošnja
Vsemogočni Bog, podeli nam, da bomo hvalnice, ki jih sedaj opravljamo tebi v čast, skupaj s tvojimi svetimi še lepše peli v večnosti. Po našem Gospodu …

⇑ Vrh

Dnevna molitvena ura

Psalmi so od petka II. tedna

Opoldne

[D]

Opoldne 1 

Vladar mogočni, pravi Bog,

v modrosti vodiš časov tek,

s svetlobo jutro razsvetliš

in poldan s soncem razžariš.

 

Pogási ogenj razprtij,

vročine kvarne reši nas,

telesno zdravje okrepčaj

in srcem daj resnični mir.

 

Predobri Oče, usliši nas,

in ti, njegov edini Sin,

in Sveti Duh, naš Tolažnik,

en Bog in kralj na vekomaj. Amen.

1 Odpev Tvoje usmiljenje, Gospod, naj me potolaži, kakor si obljubil.

Ps 118,73–80 (X)       Hvala Božji postavi

 

Tvoja roka me je naredila in izoblikovala, *

daj mi pamet, da spoznam tvojo voljo.

Tvoji zvesti me bodo z veseljem gledali, *

ker zaupam v tvojo besedo. —

 

Vem, Gospod, da so tvoji odloki pravični, *

vem, da si me po pravici ponižal.

Tvoje usmiljenje naj me potolaži, *

kakor si mi obljubil. —

 

S svojo ljubeznijo me poživi, *

tvoja postava je moje veselje.

Prevzetne naj bo sram, ko me stiskajo po krivici, *

jaz pa bom premišljeval tvoje zapovedi. —

 

Naj se mi pridružijo vsi, ki te ljubijo *

in priznavajo tvoje ukaze.

Naj popolnoma živim po tvojih zapovedih *

in ne bom osramočen nikoli. —

1 Odpev Tvoje usmiljenje, Gospod, naj me potolaži, kakor si obljubil.
2 Odpev O Bog, reši me pred napadalci.

Ps 58,2–5.10–11.17–18   Molitev zoper sovražnike

Te besede so hvalnica Odrešenikovi vdanosti Očetu (Evzebij Cezarejski).

 

Moj Bog, otmi me sovražnikov, *

reši me mojih napadalcev.

Iztrgaj me iz rok hudodelcev, *

krvoločnih ljudi me obvaruj.

Strežejo mi po življenju, *

z veliko silo me napadajo.

Nedolžen sem in brez krivde, *

pa se vendar zbirajo zoper mene. —

 

Gospod, vstani in hiti pomagat; *

vate zaupam, moja moč in moja obramba.

Moj Bog, moj rešitelj, na pomoč mi pridi; *

naj slavim zmago nad njimi. —

 

Tvojo moč bom opeval in poveličeval tvoje usmiljenje, *

ker si me v stiski varoval in branil.

Tebi, moj Bog, bom brenkal na strune, *

ti si moj rešitelj, moja moč in ljubezen. —

2 Odpev O Bog, reši me pred napadalci.
3 Odpev Blagor človeku, ki ga Bog pokori; tepe, pa tudi celi rane.

Ps 59   Molitev po porazu

Na svetu boste imeli stisko, a zaupajte, jaz sem svet premagal (Jn 16,33).

 

O Bog, zavrnil si nas in nas razpršil, *

razsrdil si se na nas, a zdaj se k nam obrni.

Zamajal si deželo, da se je razklala; *

zaceli njene razpoke, da se ne poruši.

Svojemu ljudstvu si poslal hude nesreče, *

kar mešalo se mu je od velike bridkosti. —

 

Vsem, ki te ljubijo, si zavetje, *

v njem so varni pred sovražnikom.

Pomagaj nam s svojo desnico in nas usliši, *

da bomo rešeni, ker nas ljubiš. —

 

Bog nam govori iz svojega svetišča: *

»Jaz bom slavil zmago in si osvojil vse dežele.

Moje ljudstvo je krona moje glave *

in žezlo mojega kraljestva.

Podvržem si narode, *

k nogam si položim vsa ljudstva.« —

 

Kdo nas popelje prek zidovja, *

kdo nas povede v varno zavetje?

Mar ne ti, o Bog, ki si nas zavrgel, *

ker smo zaupali sami vase. —

 

Daj nam pomoč zoper sovražnike, *

zakaj ničeva je človeška podpora.

Z Bogom bomo delali junaštva, *

on bo poteptal naše sovražnike. —

3 Odpev Blagor človeku, ki ga Bog pokori; tepe, pa tudi celi rane.
Opoldne

Kratko berilo (Bar 4,28–29)
Kakor je bilo vaše srce nagnjeno k odpadu od Boga, tako pokažite desetkratno gorečnost, da ga spet poiščete. Zakaj on, ki je nad vas poslal nesrečo, vam bo naklonil večno veselje, ko vas bo rešil.

– Pri Bogu je usmiljenje.
– V njem je vse naše rešenje.
 
Sklepna prošnja
Molimo. Gospod Jezus Kristus, ves svet je zagrnila tema opoldne, ko si bil nedolžen križan za odrešenje vseh ljudi. Vedno nas tako razsvetljuj, da bomo prispeli v večno življenje, kjer živiš in kraljuješ vekomaj.
 

⇑ Vrh

Večernice

Psalmi so od petka II. tedna

[D]

Pesem med letom 

K večeru se nagiba dan,
naš delavnik je dokončan,
zato je prav, da molimo
in Bogu se zahvalimo.

 

Napor je dnevni zdaj minil,
ki zanj si, Kristus, nas najel;
zdaj delavcem v vinogradu
plačilo daj obljubljeno.

 

Obljubil slavo si neba,
ki bo vso večnost trajala;
že misel nanjo je v pomoč,
utrujene nas poživi.

 

Z Očetom večnim, Kristus Kralj,
vesolje vse naj te slavi
in Tolažnika Svetega
sedaj, vse dni in vekomaj. Amen.

1 Odpev Gospod, reši mi življenje; varuj me, da ne padem.

Ps 114 Zahvala

Po  mnogih  stiskah  moramo  priti  v  nebeško kraljestvo (Apd 14,21).

 

Ljubim Gospoda, ker me je uslišal, *

ko sem ga prosil.

Gospod se je sklonil k meni, *

kadarkoli sem ga klical. —

 

Zgrabile so me smrtne stiske, *

zašel sem v hude težave in nadloge.

Tedaj sem klical Gospoda: *

»Gospod, reši mi življenje.« —

 

Gospod je dober in pravičen, *

naš Bog je usmiljen.

Gospod varuje nebogljene, *

bil sem v nesreči in me je rešil. —

 

Umiri se, moja duša, *

Gospod je bil zame dober.

Otel mi je življenje pred smrtjo, *

obrisal solze in me obvaroval pred padcem.

Še bom živel na zemlji *

in bival v Božji bližini. —

1 Odpev Gospod, reši mi življenje; varuj me, da ne padem.
2 Odpev Pomoč mi prihaja od Gospoda, ki je ustvaril nebo in zemljo.

Ps 120 Varuh Božjega ljudstva

Ne bodo več lačni, ne žejni, sonce jih ne bo peklo, ne druga vročina (Raz 7,16).

 

Željno se oziram v višave, *

odkod mi pride rešitev.

Pomoč mi prihaja od Gospoda, *

ki je ustvaril nebo in zemljo. —

 

Ne bo pustil, da ti spodrsne noga, *

ne bo zadremal, saj je tvoj varuh.

Gospod ne zaspi in ne zadremlje, *

on varuje Božje ljudstvo. —

 

Bog bo varoval tudi tebe, *

njegova desnica bo tvoja obramba.

Ne bo ti škodilo sonce podnevi, *

ne luna ponoči. —

 

Gospod te bo obvaroval vsega hudega, *

Gospod bo varoval tvoje življenje.

Gospod te varuje od rojstva do smrti, *

zdaj in na veke. —

2 Odpev Pomoč mi prihaja od Gospoda, ki je ustvaril nebo in zemljo.
3 Odpev Pravična in resnična so tvoja pota, Gospod, ti si kralj vekomaj.

Raz 15,3–4  Zahvalna pesem

 

Velika in čudovita so tvoja dela, *

Gospod, Bog vsemogočni.

Pravična in resnična so tvoja pota, *

ti si kralj vekomaj. —

 

Gospod, kdo bi te ne priznaval *

in ne slavil tvojega imena?

Ti sam si svet, vsi narodi pridejo in padejo na kolena, *

ker so se razodele tvoje sodbe. —

3 Odpev Pravična in resnična so tvoja pota, Gospod, ti si kralj vekomaj.

Kratko berilo (1 Kor 2,7–10a)
Oznanjamo skrivnostno Božjo modrost, ki jo je Bog pred veki naprej določil v naše poveličanje in ki je ni spoznal nobeden izmed prvakov tega sveta. Ko bi jo bili namreč spoznali, bi Gospoda veličastva ne bili križali; ampak, kakor je pisano: »Kar oko ni videlo in uho ni slišalo in kar v človekovo srce ni prišlo, kar je Bog pripravil njim, ki ga ljubijo,« je nam Bog razodel po svojem Duhu.

Spev z odpevom

Kristus je za naše grehe umrl, da bi nas privedel k Bogu.
Kristus je za naše grehe umrl, da bi nas privedel k Bogu.

Usmrčen po telesu, pa oživljen po duhu.
Kristus je za naše grehe umrl, da bi nas privedel k Bogu.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
Kristus je za naše grehe umrl, da bi nas privedel k Bogu.

Odpev k Moja duša Spomni se, Gospod, svoje dobrote, kakor si obljubil našim očetom.

Moja duša poveličuje Gospoda (Lk 1,46–55)

Moja duša poveličuje Gospoda, *

moje srce se raduje v Bogu, mojem zveličarju.

Ozrl se je na nizkost svoje dekle, *

glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi.

Velike reči mi je storil Vsemogočni, *

njegovo ime je sveto.

Iz roda v rod skazuje svoje usmiljenje *

vsem, ki mu zvesto služijo. —

 

Dvignil je svojo močno roko, *

razkropil je vse, ki so napuhnjenih misli.

Mogočne je vrgel s prestola *

in povišal je nizke.

Lačne je napolnil z dobrotami *

in bogate je odpustil prazne.

Sprejel je svoje izvoljeno ljudstvo, *

kakor je obljubil našim očetom.

Spomnil se je svoje dobrote *

do Abrahama in vseh njegovih potomcev.

Slava Očetu … Kakor je bilo … —

Odpev k Moja duša Spomni se, Gospod, svoje dobrote, kakor si obljubil našim očetom.

Prošnje

Kristusa, našega Gospoda, ki je usmiljeno in ljubeče brisal solze žalostnim, hvalímo ter ga z ljubeznijo in ponižnostjo prosímo:

Gospod, usmili se svojega ljudstva.

Gospod Jezus Kristus, ponižane tolažiš,

– usmili se trpljenja revežev.

Begunce in izgnance vodi v svoji previdnosti,

– da se bodo vrnili v svojo zemeljsko domovino, nekoč pa prišli v nebeško.

Tvoja ljubezen naj premaga vse, ki nesrečno tavajo v grehih,

– naj se spravijo s teboj in tvojo Cerkvijo.

Usmiljeni Bog, poslušaj ječanje umirajočih,

– naj jim tvoj angel stoji ob strani in jih krepča.

Milostno reši naše umrle brate in sestre,

– naj dosežejo polnost tvojega odrešenja.

Očenaš

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Sklepna prošnja
Sveti Bog, svojo neizrekljivo modrost si čudovito razodel v pohujšanju križa. Naj tako premišljujemo slavo Kristusovega trpljenja, da se bomo vedno hvalili s križem tvojega Sina, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj.

⇑ Vrh

Sklepna molitvena ura

Petek

O Bog, ozri se. Slava Očetu. Kakor je bilo. Aleluja.

Izprašamo si vest in premislimo, kako smo preživeli dan. Nato obudimo kesanje nad storjenimi grehi.

Pesem 

Končujemo današnji dan,

zato vsi prósimo Boga,

Očeta, stvarnika sveta,

da zla bi nas obvaroval.

 

Naj v tebi, Bog, počivamo,

navzočnost tvojo čutimo

in slavo ti zapojemo,

ko nov dan spet dočakamo.

 

Zgubljene vrni nam moči,

naj zdravja vsak se veseli,

naj tvoje Božje slave sij

vse nočne blodnje prepodi.

 

Vse to nam daj, o večni Bog,

po svojem Sinu Jezusu,

ki s Svetim Duhom in s teboj

kraljuje v slavi vekomaj. Amen.

Psalmi

Ps 87   Molitev v hudi bolezni

To je vaša ura in oblast teme (Lk 22,53).

 

Odpev Podnevi in ponoči te kličem, Gospod.

 

Gospod, moj Bog, ves dan vpijem, *

tudi ponoči tožim.

Naj pride k tebi moja molitev, *

prisluhni moji prošnji. —

 

Moja duša je polna bridkosti, *

moje življenje se bliža smrti.

Za umirajočega me imajo, *

mislijo, da sem z močmi pri kraju. —

 

Med mrtve so me že prišteli, *

sem kakor tisti, ki ležijo v grobovih.

Zdi se mi, da se jih več ne spominjaš, *

da ne skrbiš več zanje. —

 

Pahnil si me v globoko jamo, *

v temo in zapuščenost.

Trdo me je zadela tvoja desnica, *

zgrnile so se name vse bolečine. —

 

Moji prijatelji so me zapustili, *

moja bolezen se jim gnusi.

Zaprtega me imajo in nikamor ne morem, *

oči mi medlijo od hudega.

Gospod, ves dan vzdihujem, *

svoje roke stegujem k tebi. —

 

Ali moreš storiti za mrtve več kot za žive, *

ali naj mrliči vstanejo in te hvalijo?

Ali v grobu govorijo o tvoji dobroti *

in v kraljestvu smrti o tvoji zvestobi?

Mar se v smrtni temi razodevajo tvoja čuda *

in v deželi pozabljenja tvoja ljubezen? —

 

Moj Bog, na ves glas te kličem, *

že zjutraj se dviga k tebi moja molitev.

Zakaj me tako dolgo ne pogledaš *

in skrivaš svoje obličje pred mano? —

 

Mučim se nesrečen od mladosti, *

prenašam težke bolezni in hiram.

Hudo si me preskušal s trpljenjem, *

strahovi so me zagrinjali kakor divje vodovje.

Zapustili so me prijatelji in znanci, *

pozabljen sem ostal v smrtni stiski. —

 

Odpev Podnevi in ponoči te kličem, Gospod.

 

Kratko berilo (Jer 14,9)

Saj si vendar v naši sredi, Gospod! Imenujemo se po tvojem imenu. Ne zametuj nas, Gospod, naš Bog!

Spev z odpevom

V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Rešil si nas, Gospod, zvesti Bog.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Evangeljski slavospev (Lk 2,29–32)

Kristus, luč narodov in slava Božjega ljudstva

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

 

Zdaj odpuščaš, Gospod, svojega služabnika v miru, *

kakor si obljubil s svojo besedo.

Na svoje oči sem videl Zveličarja, *

ki si ga poslal vsem ljudstvom:

luč v razsvetljenje vseh narodov *

in v slavo Izraela, tvojega ljudstva. – Slava Očetu. —

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

Sklepna prošnja

Molimo. Nebeški Oče, tvoj edinorojeni Sin je za nas umrl in bil položen v grob. Naj se ga v veri zvesto oklenemo, da bomo vstali v novo življenje z njim, ki živi in kraljuje vekomaj.

Blagoslovni vzklik

 

Spokojno noč in srečno smrt nam podeli vsemogočni Gospod. Amen.

 

Nato molimo ali zapojemo eno izmed sklepnih marijanskih pesmi – molitev

O Gospa moja, o Mati moja, tebi se vsega darujem;
in da se ti vdanega skažem, ti danes posvetim:
svoje oči, svoja ušesa, svoja usta in svoje srce, sebe popolnoma vsega.
Ker sem torej tvoj, o dobra Mati, varuj me, brani me kakor svojo last in posest. Amen.

⇑ Vrh

Izbira bogoslužnega koledarja — škofija: splošni koledar, red: noben

© HOZANA.si 2018