Brevir za 12. julij 2018

Gospod, odpri moje ustnice,

Pridite, prepevajmo Gospodu, *

vzklikajmo Bogu, svojemu zveličarju.

Stopimo mu naproti s hvalnim petjem, *

z veselimi spevi ga hvalimo.

Gospod je Bog, edini in najvišji, *

veliki vladar nad vsemi vladarji.

V njegovi roki so globine zemlje, *

višine gorá so njegove.

Njegovo je morje, on ga je naredil, *

njegova je zemlja, on jo je ustvaril.

Pridite, poklonimo se Gospodu, *

v ponižnosti molimo njega, ki nas je ustvaril.

On je naš Bog, mi njegovo ljudstvo, *

on nas živi in vodi kot svoje ovce.

O da bi danes poslušali njegove besede: *

»Ne zakrknite svojih src kakor nekoč v puščavi.

Tam so me vaši očetje skušali in izzivali, *

čeprav so videli moja dela.

Štirideset let sem jih prenašal, *

to nezvesto ljudstvo, ki se ne drži mojih potov.

Potem sem v svoji nevolji prisegel: *

Ne bodo videli obljubljene dežele.«

kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.

Aleluja.

Naznanja zdaj nam novi dan
že petelina zgodnji glas,
a tudi Kristus nas budi,
v življenje novo kliče nas:

 

»Vstanite iz dremavosti,
bodite čisti, zdržni vsi,
pošteni, brez lenobnosti.
Prihajam, vabim, čujte vsi!«

 

Glasno prosimo Jezusa
in ga nenehno kličimo,
da nas ohrani v čistosti,
čuječe v sveti zbranosti.

 

Iz spanja, Kristus, vzdrami nas,
raztrgaj nočne nam vezi,
oprosti starih grehov nas
in novo luč nam v srca vlij.

 

Z Očetom večnim, Kristus Kralj,
vesolje vse naj te slavi
in Tolažnika Svetega
sedaj, vse dni in vekomaj. Amen.

 

Razvnemi nas z ljubeznijo
do tebe, ki odpuščaš greh,
in ko očistiš nas, o Bog,
ostani z nami milostno.

 

Poglej na nas, brez doma smo,
izgnanci, glej, vzdihujemo,
pri tebi je naš pravi dom,
privedi k sebi nas v nebo.

 

Ljubezni in resnice si
srce ustvarjeno želi,
zares presrečne so oči,
ki smejo tebe gledati.

 

Predobri Oče, usliši nas,
in ti, njegov edini Sin,
in Sveti Duh, naš Tolažnik,
en Bog in kralj na vekomaj. Amen.

Ps 43   Božje ljudstvo v stiski

O Bog, na lastna ušesa smo slišali, *

naši očetje so nam pripovedovali

o tvojih čudovitih delih, ki si jih storil *

v njihovih dneh, v dneh starodavnih.

Ti sam si izgnal druge narode, *

da si naredil prostor našim dedom.

Uničil si ljudstva, *

da si nje naselil v obljubljeni deželi. —

 

Niso si namreč osvojili dežele z mečem, *

niso zmagali z lastno roko.

Zmagovala je tvoja desnica in tvoja navzočnost, *

ker si bil z njimi sklenil zavezo. —

 

Ti si naš Bog, tebe priznavamo za Gospoda, *

ti si dal zmago svojemu ljudstvu.

S teboj smo premagali svoje sovražnike, *

v tvojem imenu smo prepodili svoje nasprotnike. —

 

Ne zanašamo se na svojo spretnost, *

ne prinaša nam zmage naše orožje.

Edino ti nam pripravljaš zmago nad sovražniki, *

nje pa ogrinjaš v sramoto.

Gospodova je zmaga in slava, *

njegovo ime bomo slavili na veke. —

Zdaj si nas pa zavrgel in osramótil, *

ne bojuješ se več z nami.

Zapodil si nas v beg pred sovražnikom *

in izročil v plen našim nasprotnikom.

Dal si, da delajo z nami kot s klavnimi ovcami, *

razkropil si nas med narode. —

 

Pod ceno si prodal svoje ljudstvo *

in pri tem nisi kaj prida zaslužil.

Dal si nas v sramotenje našim sosedom, *

da se nam rogajo in nas zasmehujejo.

Za svarilni zgled si nas postavil narodom, *

da zdaj ljudstva majejo z glavo nad nami. —

 

Vedno mislimo na svojo sramoto, *

obraz nam zaliva rdečica,

na ves glas nas sramotijo in zasmehujejo, *

sovražijo nas in preganjajo. —

Vse to nas je zadelo, čeprav te nismo pozabili *

in čeprav nismo prelomili tvoje zaveze.

Svojega srca nismo odvrnili od tebe *

in s tvoje poti nismo krenili.

Potopil si nas v globoko žalost *

in nas v smrtno temo pogreznil. —

 

Če bi bili tebe, svojega Boga, pozabili *

in roke stegovali k tujim bogovom:

Mar ne bi ti, o Bog, za to vedel, *

saj poznaš srca in njih skrivnosti?

Glej, zaradi tebe nas vsak dan morijo, *

imajo nas za klavne ovce. —

 

Gospod, zakaj spiš, prebudi se vendar, *

nikar nas ne zavrzi za zmeraj.

Zakaj skrivaš svoje obličje, *

pozabljaš našo bedo in stisko? —

 

V prah si nas ponižal, *

na tleh ležimo z obrazom na zemlji.

Vstani in nam pomagaj, *

reši nas, saj si usmiljen. —

– Gospod, h komu pojdemo?
– Ti imaš besede večnega življenja.

 

Tiste dni je David rekel: »Moj sin Salomon je mlad in nežen; hiša pa, ki se naj zida Gospodu, mora biti nad vse veličastna, da bo slavna in poveličevana po vseh deželah; zato bom naredil zanj priprave.« David je torej pred svojo smrtjo veliko reči pripravil. Nato je poklical svojega sina Salomona in mu naročil, naj zida hišo Gospodu, Izraelovemu Bogu. David je rekel Salomonu: »Moj sin, jaz sem nameraval sezidati hišo imenu Gospoda, svojega Boga, pa mi je prišla beseda Gospodova: ,Mnogo krvi si prelil in vojeval velike vojne; ti ne boš zidal hiše mojemu imenu, ker si mnogo krvi prelil pred menoj na zemljo. Glej, rodil se ti bo sin; ta bo mož miru in jaz mu bom naklonil mir pred vsemi njegovimi sovražniki naokrog. Kajti Salomon (kar pomeni: mož miru) se bo imenoval in v njegovem času bom delil mir in pokoj Izraelu. Ta bo zidal hišo mojemu imenu; ta mi bo sin in jaz mu bom oče; prestol njegovega kraljestva nad Izraelom bom utrdil za večno.'

Zdaj tedaj, moj sin, Gospod bodi s teboj, da se ti posreči postaviti hišo Gospoda, tvojega Boga, kakor je dejal o tebi! Naj ti Gospod, ko te postavi čez Izraela, da razumnost in modrost, da boš spolnjeval postavo Gospoda, svojega Boga. Posrečilo pa se ti bo, ako boš skrbno spolnjeval zakone in naredbe, ki jih je Gospod Mojzesu za Izraela zapovedal. Bodi močan in pogumen; ne boj se in se ne plaši! Glej, v svojem truda polnem življenju sem pripravil za hišo Gospodovo sto tisoč talentov zlata in en milijon talentov srebra, dalje toliko brona in železa, da ga ni moči stehtati, ker ga je obilo. Tudi lesa in kamenja sem pripravil, k temu pa še prideneš. Vrh tega imaš pri sebi mnogo delavcev, kamnosekov, zidarjev in tesarjev, dalje vsakršnih veščakov za sleherno delo v zlatu, srebru, bronu in železu, brez števila. Vzdigni se in delaj in Gospod bodi s teboj!«

Potem je David vsem Izraelovim knezom ukazal, naj pomagajo njegovemu sinu Salomonu: »Ali ni Gospod, vaš Bog, z vami in ali vam ni pripravil miru naokrog? Saj je dal prebivalce dežele v moje roke in dežela je podvržena Gospodu in njegovemu ljudstvu. Prizadevajte si torej s srcem in dušo, da boste iskali Gospoda, svojega Boga! Vzdignite se in postavite svetišče Gospoda Boga, da se skrinja zaveze Gospodove in svete božje posode prenesejo v hišo, ki se naj sezida Gospodovemu imenu!«

SPEV (1 Kron 22,19; Ps 131, 7; Iz 56, 7)

Prizadevajmo si s srcem in dušo, vzdignimo se in postavimo svetišče Gospodu! * Vstopimo tja in se priklonimo pred Bogom!

Gospod govori: Moja hiša bo hiša molitve za vsa ljudstva. * Vstopimo tja in se priklonimo pred Bogom!

Sv. Ambrož (ok. 330-397), škof v Milanu, eden štirih velikih zahodnih cerkvenih očetov

 

Jaz in Oče bova prišla k njemu in prebivala pri njem. Odpri prihajajočemu svoja vrata, odpri dušo, razširi obzorje svojega duha, naj vidi bogastvo preprostosti, zaklade miru, dobroto milosti. Razširi svoje srce, pojdi naproti soncu večne luči, ki razsvetljuje vsakega človeka. Ta prava luč sicer sveti vsem, če pa kdo zapre svoja okna, je sam kriv, če bo brez večne svetlobe. Tudi Kristusa izključiš, če zapreš vrata svojega duha. Čeprav bi lahko vstopil, noče brezobzirno vdreti, noče siliti tistih, ki ga ne marajo.

Rojen iz Device je izšel iz materinega telesa in obsijal vesoljni svet, da bi svetil vsem. To občutijo tisti, ki hrepenijo po svetlobi večnega sijaja, ki ga nobena noč ne more zatemniti. Za tem soncem namreč, ki ga vsak dan vidimo, pride temna noč, sonce pravice pa nikoli ne zaide, saj modrosti ne sledi zloba.

Srečen, komur trka na vrata Kristus. Naša vrata, naš vhod je vera. Če so vrata čvrsta, utrdijo vso hišo. Skozi ta vrata vstopa Kristus. Zato pravi Cerkev v Visoki pesmi: Glas mojega brata trka na vrata. Poslušaj, kako trka, usliši ga, saj želi vstopiti: Odpri mi, moja sestra, prijateljica moja, moja golobica, moja brezmadežna! Zakaj moja glava je pokrita z roso, moji kodri z nočnimi kapljicami.

Premisli, kdaj je tisti čas, ko na tvoja vrata še posebej trka Bog Beseda! To je takrat, ko je njegova glava pokrita z nočno roso. Obiskuje tiste, ki so v stiskah in preizkušnjah, da ne bi morda kdo podlegel, strt od težav. Glava mu je pokrita z roso ali kapljicami, ko njegovo telo trpi. Takrat moraš bedeti, sicer pride Ženin in odide, že vnaprej zavrnjen. Če namreč spiš in tvoje srce ne bedi, odide, preden potrka. Če pa tvoje srce bedi, potrka in prosi, da mu odpreš vrata.

Imamo torej vhod v dušo, imamo vrata, o katerih je rečeno: Na stežaj se odprite, starodavne duri, da vstopi kralj veličastva. Če odpreš vrata svoje vere, bo vstopil kralj slave in prinesel zmago svojega trpljenja. Tudi pravičnost ima svoja vrata. Tudi o njih je bilo zapisano in beremo, kako govori Gospod Jezus po preroku: Odprite mi vrata pravičnosti. Duša ima torej vhod, ima vrata. K temu vhodu pride Kristus in trka, trka na vrata. Odpri mu, vstopiti hoče in najti nevesto, ki bedi.

SPEV (Raz 3, 20; Mt 24, 46)

Glej, stojim pri vratih in trkam. * Če kdo sliši moj glas in vrata odpre, bom vstopil k njemu in bom večerjal z njim in on z menoj.

Blagor služabniku, ki ga bo Gospod ob svojem prihodu našel, da tako dela. * Če kdo sliši moj glas in vrata odpre, bom vstopil k njemu in bom večerjal z njim in on z menoj.

Slavimo Gospoda.

Aleluja.

Že jutranje je sonce vzšlo,
iskreno prosimo Boga,
da sredi dnevnih opravil
nas hudega obvaruje.

 

Naj jezik brzda nam, kroti,
da ne razvname se prepir,
skrbno nam varuje oči,
da ne zgube se v ničnosti.

 

Srce naj naše čisto bo,
preudarno, brez nespameti,
v pijači zmernost in v jedeh
telo uporno naj kroti.

 

Ko spet se bo poslovil dan,
zagrne nočna nas temá,
naj vsakdo v čistosti srca
slavi predobrega Boga.

 

Bogu Očetu slava, čast
in njemu, ki je Sin njegov,
enako Duhu Svetemu,
tako sedaj in vekomaj. Amen.

Ps 79   Gospod, obišči svoj vinograd

 

Dobri pastir, poslušaj, *

ti vodiš svoje ljudstvo kot čredo.

V Najsvetejšem prestoluješ, *

razodeni svoje veličastvo.

Zbudi svojo moč pred nami *

in pridi, da nas rešiš. —

 

Pridi k nam, Gospod, Bog vsemogočni, *

pokaži nam svojo ljubezen in bomo rešeni.

 

Gospod, Bog vsemogočni, *

doklej boš odklanjal molitev svojega ljudstva?

Jok nam je vsakdanja hrana, *

s solzami je napolnjena življenja čaša.

Zaradi nas se prepirajo naši sosedje, *

nasprotniki nas zasramujejo. —

 

Pridi k nam, Gospod, Bog vsemogočni, *

pokaži nam svojo ljubezen in bomo rešeni.

 

Svoj vinograd, naše očete, si prestavil iz Egipta, *

zasadil si jih v svoji deželi.

Prostor si jim pripravil, *

ukoreninili so se in napolnili zemljo.

Tvoj vinograd je pokril gore s svojo senco, *

njegove veje so prekrile najvišja drevesa.

Gospod, tvoj vinograd je segal do morja, *

do velike reke je pognal svoje mladike. —

 

Zakaj si pustil, da so podrli njegovo ograjo, *

da ga obirajo vsi, ki hodijo mimo?

Razruje ga merjasec iz gozda, *

popase ga poljska divjačina. —

 

Bog vsemogočni, pridi, *

ozri se z nebes in obišči ta vinograd.

 

Varuj, kar je zasadila tvoja desnica, *

kar poganja tebi v slavo.

Tvoj vinograd so požgali in posekali, *

naj jih zadene pravična sodba.

Naj tvoja ljubezen spremlja tvoje ljubljence, *

tvoje sinove, ki si jih vzredil zase.

Ne bomo več odstopili od tebe, *

poživi nas, da bomo tvoje ime slavili. —

 

Pridi k nam, Gospod, Bog vsemogočni, *

pokaži nam svojo ljubezen in bomo rešeni. —

Iz 12,1–6   Zahvalna pesem odrešenih

 

Slavim te, Gospod, čeprav si se jezil name, *

minila je tvoja nevolja in si me potolažil.

Glej, Gospod, ti si moj rešitelj, *

ne bojim se, ker vate zaupam.

Gospod, ti si moja moč in moja pesem, *

ti si moja rešitev. —

 

Z veseljem boste zajemali vodo *

iz Odrešenikovih studencev.

Tisti dan porečete: *

»Kličite Gospodovo ime in ga slavite!

Oznanjajte med ljudstvi njegove načrte, *

ne pozabljajte, da je Gospod vzvišen.

Pojte Gospodu, ker je storil veličastna dela, *

oznanjajte jih po vsej zemlji.

Vriskajte in se radujte, sionski prebivalci, *

med vami je živi Bog, Veliki in Sveti.« —

Ps 80   Slovesna obnova zaveze

 

Prepevajte našemu Bogu, *

vzklikajte našemu rešitelju.

Igrajte na strune, udarjajte na cimbale, *

na milo doneče citre in harfo.

Zatrobite na trombe ob prazniku, *

obhajamo največje slovesnosti. —

 

To je postava za Božje ljudstvo, *

tako nam Bog zapoveduje.

To je bil zakon za naše očete, *

ko so šli iz egiptovske dežele. —

 

Bog govori svojemu ljudstvu: *

»Tvoje rame sem oprostil bremena.

Tvoje roke sem osvobodil tlake, *

v stiski si me klical in sem te rešil.

Uslišal sem te iz ognjenega oblaka, *

ko si dvomil, sem ti dal vode iz skale. —

 

Moje ljudstvo, poslušaj moje opomine, *

o moji izvoljenci, samo mene kličite.

Nobenega drugega boga ne imejte, *

nobenega tujega boga ne molite.

Jaz, Gospod, sem te izpeljal iz egiptovske dežele, *

prosi me še za večje dobrote in te uslišim.  —

 

Toda moje ljudstvo me ni poslušalo, *

moji izvoljenci me niso ubogali.

Zakrknjenosti njih srca sem jih prepustil, *

naj hodijo po svojih načrtih. —

 

O da bi me moje ljudstvo poslušalo, *

o da bi moji izvoljenci hodili po mojih potih!

Njihove sovražnike bi takoj premagal, *

njihove nasprotnike bi ponižal. —

 

Moji sovražniki bi se spreobrnili, *

mir bi bil v deželi za vedno.

Svoje ljudstvo bi hranil z najboljšo pšenico, *

ga nasičeval z najslajšim medom.« —

Kratko berilo  (Rim 14,17–19)
Božje kraljestvo ni jed in pijača, ampak pravičnost in mir in veselje v Svetem Duhu; kdor namreč s tem služi Kristusu, je všeč Bogu in čislan pri ljudeh. Prizadevajmo si torej za to, kar je za mir in za medsebojno spodbudo.

V jutranjih urah mislim nate, Gospod.
— V jutranjih urah mislim nate, Gospod.

Ti mi pomagaš.
— V jutranjih urah mislim nate, Gospod.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— V jutranjih urah mislim nate, Gospod.

Odpev k Hvaljen Daj nam spoznati Odrešenika, Gospod, in reši nas naših grehov.

Hvaljen (Lk 1,68-79)

Hvaljen, Gospod, Bog naših očetov, *

obiskal je svoje ljudstvo in nas odrešil.

Obudil nam je mogočnega Zveličarja *

v hiši svojega služabnika Davida.

Napovedal ga je po svojih svetih prerokih, *

ki so ga oznanjali od davnih vekov.

Rešil nas bo naših sovražnikov, *

otel iz rok vseh, ki nas črtijo.

Izkazal nam je usmiljenje, kakor je obljubil očetom, *

spomnil se je svoje svete zaveze.

Prisegel je Abrahamu našemu očetu, *

da bomo rešeni iz rok sovražnikov.

Brez strahu bomo služili Gospodu *

v svetosti in pravičnosti vse dni življenja. —

 

In ti, dete, boš prerok Najvišjega, *

pojdeš namreč pred Gospodom, pripravljat mu pota.

Po tebi bo ljudstvo spoznalo Odrešenika, *

ki ga bo rešil njegovih grehov.

Obiskal nas bo po prisrčnem usmiljenju Vsemogočnega *

kakor sonce, ki vzhaja z višave.

Razsvetlil bo vse, ki sedijo v temi in smrtni senci, *

in naravnal na pot miru vse naše korake. —

Odpev k Hvaljen Daj nam spoznati Odrešenika, Gospod, in reši nas naših grehov.

Hvalimo Boga, našega Očeta, ki nas, svoje otroke, varuje in ne presliši naših prošenj. Ponižno ga prosimo:

Zahvaljujemo se ti, naš Bog, ker si nas razsvetlil po svojem Sinu,

– naj ves dan hodimo v njegovi luči.

Tvoja Božja modrost naj nas danes vodi,

– da bomo živeli kot novi ljudje.

Pomagaj nam pogumno prenašati zaradi tebe vse težave,

– da ti bomo velikodušno in vztrajno služili.

Vodi danes naše misli, želje in dejanja,

– naj bomo učljivi in predani tvoji ljubeči skrbi.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Sklepna prošnja
Bog vse svetosti in vir prave luči, naj zvesto premišljujemo svete resničnosti in vedno živimo v svetlobi tvoje pričujočnosti.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

Aleluja.

Vladar mogočni, pravi Bog,

v modrosti vodiš časov tek,

s svetlobo jutro razsvetliš

in poldan s soncem razžariš.

 

Pogási ogenj razprtij,

vročine kvarne reši nas,

telesno zdravje okrepčaj

in srcem daj resnični mir.

 

Predobri Oče, usliši nas,

in ti, njegov edini Sin,

in Sveti Duh, naš Tolažnik,

en Bog in kralj na vekomaj. Amen.

Ps 118,65–72  (IX)  Hvala Božji postavi

 

Služim ti, Gospod, in ti si mi dobro storil, *

kakor si obljubil.

Uči me razsodnosti in vednosti, *

ker zaupam v tvoje sklepe. —

 

Preden sem bil ponižan, sem blodil, *

zdaj pa spolnjujem tvojo postavo.

Dober si in rad pomagaš, *

svojih zakonov me úči. —

 

Prevzetni kujejo prevare zoper mene, *

jaz pa z vsem srcem spolnjujem tvoje zapovedi.

Njih srce je v izobilju otopelo, *

jaz pa se radujem nad tvojo postavo. —

 

Dobro je zame, da sem bil ponižan, *

da se naučim tvojih zakonov.

Ljubša mi je tvoja postava *

kakor srebrni in zlati zakladi. —

Ps 55,2–7b,9–14   Zaupanje v Boga v stiski

 

Usmili se me, Bog, sovražniki me zalezujejo, *

ves dan me napadajo in vznemirjajo.

Brez prestanka me preganjajo, *

mnogi se borijo zoper mene. —

 

Na dan te hude preizkušnje, *

moj Bog, zaupam vate.

Ne bojim se jih, saj se spominjam tvoje obljube, *

kaj mi more storiti umrljivi človek! —

 

Ves dan gojijo sovražne misli, *

vse, kar delajo, je zoper mene.

Shajajo se zoper mene in prežijo v zasedi, *

zasledujejo moje stopinje in mi strežejo po življenju. —

 

Gospod, ti poznaš moje trpljenje in veš za moje solze, *

ali ni vse to zapisano v tvoji knjigi?

 

Naj zbežijo moji sovražniki, ko te kličem, *

zagotovo vem, da si z mano.

Ne bojim se, saj se spominjam tvoje obljube, *

kaj mi more storiti človek! —

 

Zavedam se obljub, ki sem jih naredil, *

moj Bog, opravil ti bom hvalne daritve.

Ti si me rešil smrti in obvaroval propada, *

še bom živel v svetlobi tvoje navzočnosti. —

Ps 56   Jutranja molitev v trpljenju

 

Usmili se me, Bog, usmili, *

popolnoma zaupam vate. 

Pod tvoje varstvo se zatekam, *

dokler vihar ne mine.

Kličem na pomoč Boga najvišjega, *

Boga, ki mi izkazuje dobrote. —

 

Naj pošlje pomoč iz nebes in me reši, *

osramoti naj moje preganjalce.

Naj mi izkaže svojo milost *

in svojo naklonjenost.

Živim sredi ljudi, ki so kakor levi, *

najraje bi me požrli.

Njih zobje so kakor sulice in puščíce, *

kakor oster meč je njihov jezik. —

 

O Bog, pokaži se vzvišenega nad nebesa, *

na vso zemljo razširi svoje veličastvo.

 

Mojim nogam so nastavili zanko, *

v nevarnosti je moje življenje.

Na moji poti so skopali jamo, *

naj sami padejo vanjo.  —

 

Moje srce, o Bog, je pripravljeno, *

peti in igrati ti hočem.

Prebúdi se, moja duša; oglasite se, citre in harfa, *

prebuditi hočem jutranjo zarjo.

Gospod, hvalil te bom med narodi, *

prepeval in slavil med ljudstvi.

Do nebes sega tvoja dobrota, *

do oblakov tvoja zvestoba. —

 

O Bog, pokaži se vzvišenega nad nebesa, *

na vso zemljo razširi svoje veličastvo. —

Slavimo Gospoda.

Aleluja.

Pesem med letom 

O Bog, v dobroti daješ nam,
da poln svetlobe je naš dan,
poslušaj nas, ko se temni,
počasi bliža se večer.

 

Nagiba sonce se v zaton,
se tiho spušča za goro,
na zemljo sence legajo
in nas v temo zagrinjajo.

 

Služabniki utrujeni
sedaj te vdano prosimo,
da mračna, črna senca zla
nam v naše ne prodre srce.

 

Naj s čisto dušo, kot želiš,
končamo podarjeni dan,
da polni tvoje milosti
te v luči bomo gledali.

 

Predobri Oče, usliši nas,
in ti njegov edini Sin,
in Sveti Duh, naš Tolažnik,
en Bog in kralj na vekomaj. Amen.

Ps 71   Mesijeva vladarska oblast

O Bog, daj modrost svojemu maziljencu, *

daj mu čut za tvojo pravičnost.

Naj pravično vlada svoje ljudstvo *

in po pravici presoja uboge. —

 

Po vsej deželi naj živi ljudstvo v miru, *

po hribih in dolinah naj se razliva pravičnost.

Varoval bo pravice ubogih, *

pomagal potrebnim, izkoriščanja odpravljal.

Častili ga bodo, dokler bo sijalo sonce, *

in spoštovali ga bodo, dokler bo luna na nebu. —

 

Blagodejen bo kakor dež za travnike, *

kakor vode, ki namakajo zemljo.

V njegovih dneh bo cvetela pravičnost, *

povsod bo mir, dokler ne ugasne luna.

Vladal bo od morja do morja, *

od vzhoda do zahoda. —

 

Pred njim bodo poklekovali prebivalci puščave, *

klanjali se mu bodo njegovi nasprotniki.

Vladarji zahoda mu bodo dajali darila, *

darove mu bodo prinašali voditelji vzhoda.

Klanjali se mu bodo vsi oblastniki zemlje, *

vsi narodi mu bodo služili. —

Reševal bo uboge, ki vpijejo k njemu, *

pomagal bo tistim, ki nimajo pomočnika.

S slabotnimi bo imel usmiljenje, *

ubogim bo rešil življenje.

Osvobodil jih bo krivice in nasilja, *

ne bo pustil, da bi se nedolžna kri prelivala. —

 

In živel bo in darovali mu bodo zlata in kadila; *

molili bodo zanj in ga vedno blagoslavljali.

Celo na planinah mu bo uspevalo žito, *

na visokih gorah bo raslo klasje.

Množili se bodo prebivalci po mestih, *

kot se širi plevel na njivah. —

 

Njegovo ime bo ostalo vekomaj, *

njegova slava, dokler bo sijalo sonce.

V njem bodo blagoslovljeni vsi rodovi, *

vsi narodi ga bodo blagrovali.

Hvaljen bodi, Gospod, Bog naših očetov, *

samo on dela čudeže.

Hvaljeno bodi njegovo veličastno ime na veke, *

njegove slave bodi polna vsa zemlja, amen, amen. —

Raz 11,17–18;12,10b–12a  O Božji sodbi

 

Zahvaljujemo se ti, Gospod, Bog vsemogočni, *

ti si in si bil in prideš.

Prevzel si svoje mogočno vladarstvo *

in začel kraljevati. —

 

Narodi so se razjezili, *

a prišla je tvoja jeza in dan, da se sodijo mrtvi,

da prejmejo plačilo tvoji služabniki, preroki in sveti *

in vsi, ki se bojijo tvojega imena, mali in veliki. —

 

Zdaj se je uresničilo zveličanje, moč in kraljevanje *

našega Boga in oblast njegovega Kristusa.

Premagan je bil tožnik naših bratov, *

ki jih je noč in dan tožil pred našim Bogom. —

 

Premagali so ga s krvjo Jagnjeta *

in z besedo svojega pričevanja.

Niso tako ljubili svojega življenja, *

da bi se bali umreti.

Zato se radujte, nebesa *

in vsi, ki v njih prebivate. —

Kratko berilo  (1 Pt 1,22–23)
Ker ste svoje duše v poslušnosti do resnice očistili za nehlinjeno bratoljubje, se goreče iz srca med seboj vzljubite, prerojeni ne iz minljivega semena, temveč iz neminljivega: po Božji besedi, ki živi in ostane.

Gospod je moj pastir, nič mi ne manjka.
— Gospod je moj pastir, nič mi ne manjka.

Na sočne pašnike me vodi.
— Gospod je moj pastir, nič mi ne manjka.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Gospod je moj pastir, nič mi ne manjka.

Odpev k Moja duša Lačne in žejne pravice Gospod nasičuje in napolnjuje z dobrotami.

Moja duša poveličuje Gospoda (Lk 1,46-55)

Moja duša poveličuje Gospoda, *

moje srce se raduje v Bogu, mojem zveličarju.

Ozrl se je na nizkost svoje dekle, *

glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi.

Velike reči mi je storil Vsemogočni, *

njegovo ime je sveto.

Iz roda v rod skazuje svoje usmiljenje *

vsem, ki mu zvesto služijo. —

 

Dvignil je svojo močno roko, *

razkropil je vse, ki so napuhnjenih misli.

Mogočne je vrgel s prestola *

in povišal je nizke.

Lačne je napolnil z dobrotami *

in bogate je odpustil prazne.

Sprejel je svoje izvoljeno ljudstvo, *

kakor je obljubil našim očetom.

Spomnil se je svoje dobrote *

do Abrahama in vseh njegovih potomcev. —

Odpev k Moja duša Lačne in žejne pravice Gospod nasičuje in napolnjuje z dobrotami.

Hvaležno se z vsem srcem obrnimo k našemu Gospodu in Odrešeniku, ki osrečuje svoje ljudstvo z vsakršnim duhovnim blagoslovom. Pobožno ga prosimo:

Usmiljeni Bog, ohrani našega papeža Frančiška in našega škofa …,

– da bosta neomajno služila tvoji Cerkvi.

Dobrotno glej na našo domovino

– in nas reši vsega hudega.

Vabi številne brate in sestre k svoji mizi,

– da bodo popolneje posnemali tvoje devištvo, uboštvo in pokorščino.

Varuj naše sestre, ki so obljubile devištvo,

– naj hodijo za teboj, Božjim Jagnjetom, kamorkoli greš.

Umrli naj počivajo v tvojem večnem miru

– in naj se med nami in njimi vedno bolj utrjuje občestvo duhovnih dobrin.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Sklepna prošnja
Večni Bog, končujemo večerno hvalnico in te prosimo, naj vztrajamo v premišljevanju tvoje postave in dosežemo srečo večne luči.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

Aleluja.

O Kristus, ti si luč in dan,

razsvétli našo temno noč,

ti večne Luči si odsvit

in dušam našim luči vir.

 

Zaupno prosimo, Gospod,

da bi nas varoval v temi,

naj duh počiva brez skrbi,

spokojno ure nam tekó.

 

Ko sen zakrije nam oči,

srce naj s tabo še bedi;

dobrota tvoja, tvoja moč,

naj zla nas brani vsakega.

 

Skušnjavca zvitega odbij,

nas reši vseh nevarnosti,

obvaruj nas, ki tvoji smo

in s tvojo rešeni krvjo.

 

Z Očetom večnim, Kristus Kralj,

vesolje vse naj te slavi

in Tolažnika Svetega

sedaj, vse dni in vekomaj. Amen

Ps 15   Slavospev Bogu posvečenih

 

Odpev  V zaupanju v Boga bom varno počival.

Varuj me, Gospod, k tebi se zatekam, *

ti si moj Bog, zame sreče ni brez tebe. —

 

Zelo spoštujem tebi zveste *

in cenim poštene na zemlji.

Tisti, ki hodijo za tujimi bogovi, *

si sami množijo bolečine.

Ne bom daroval krivim bogovom, *

ne omadeževal z njihovimi imeni svojih ustnic. —

 

Gospod, ti si moj delež in moje veselje, *

ti vodiš mojo usodo.

Ako imam tebe, sem srečnejši in bogatejši *

kakor tisti, ki so mu odmerili najlepše posestvo.

Slavim te, Gospod, za to spoznanje, *

še ponoči me vest opominja k ljubezni do tebe.

Gospod, tebe imam vedno v svojih mislih, *

dokler boš ti ob meni, ne bom omahnil.

Zato se veseli moje srce in raduje moja duša, *

a tudi moje telo bo počivalo varno. —

 

Moje življenje se ne bo končalo v grobu, *

svojemu služabniku ne boš dal strohneti.

Pokazal mi boš pot življenja, polnost veselja pri sebi, *

večne radosti na svoji desnici. —

 

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen. —

 

Odpev  V zaupanju v Boga bom varno počival.

 

Kratko berilo (1 Tes 5,23)

Sam Bog miru naj vas popolnoma posveti ter ohrani v popolnosti vašega duha, vašo dušo in vaše telo brez graje ob prihodu našega Gospoda Jezusa Kristusa.

V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Rešil si nas, Gospod, zvesti Bog.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Evangeljski slavospev (Lk 2,29-32)

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

 

Zdaj odpuščaš, Gospod, svojega služabnika v miru, *

kakor si obljubil s svojo besedo.

Na svoje oči sem videl Zveličarja, *

ki si ga poslal vsem ljudstvom:

luč v razsvetljenje vseh narodov *

in v slavo Izraela, tvojega ljudstva. – Slava Očetu ... —

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

Molimo. Gospod, naš Bog, utrujeni smo od dela današnjega dneva. Okrepčaj nas z mirnim spanjem, da se bomo s tvojo pomočjo spočili in ti služili s telesom in dušo.
Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.

 

Spokojno noč in srečno smrt nam podeli vsemogočni Gospod. Amen.

Spomni se, o premila Devica Marija, da še nikdar ni bilo slišati, da bi ti koga zapustila, ki je pod tvoje varstvo pribežal, tebe pomoči prosil in se tvoji prošnji priporočal. S tem zaupanjem hitim k tebi, o devic Devica in Mati.

K tebi pridem in pred teboj zdihujoč grešnik stojim. Nikar ne zavrzi, o Mati Besede, mojih besed, temveč milostno me poslušaj in usliši. Amen