Brevir za 13. junij 2019

SV. ANTON PADOVANSKI, DUHOVNIK IN CERKVENI UČITELJ
Obvezni god
Sv. Anton Padovanski (1190/95–1231) je bil Portugalec iz Lizbone, po zgledu sv. Frančiška Asiškega vnet učitelj Kristusovega nauka po Afriki, južni Franciji in nazadnje v Italiji. Umrl je v Padovi 13. junija leta 1231.
Skupne molitve v čast svetim pastirjem ali cerkvenim učiteljem ali svetim možem: redovnikom.

Gospod, odpri moje ustnice,

Pridite, prepevajmo Gospodu, *

vzklikajmo Bogu, svojemu zveličarju.

Stopimo mu naproti s hvalnim petjem, *

z veselimi spevi ga hvalimo.

Gospod je Bog, edini in najvišji, *

veliki vladar nad vsemi vladarji.

V njegovi roki so globine zemlje, *

višine gorá so njegove.

Njegovo je morje, on ga je naredil, *

njegova je zemlja, on jo je ustvaril.

Pridite, poklonimo se Gospodu, *

v ponižnosti molimo njega, ki nas je ustvaril.

On je naš Bog, mi njegovo ljudstvo, *

on nas živi in vodi kot svoje ovce.

O da bi danes poslušali njegove besede: *

»Ne zakrknite svojih src kakor nekoč v puščavi.

Tam so me vaši očetje skušali in izzivali, *

čeprav so videli moja dela.

Štirideset let sem jih prenašal, *

to nezvesto ljudstvo, ki se ne drži mojih potov.

Potem sem v svoji nevolji prisegel: *

Ne bodo videli obljubljene dežele.«

kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.

Aleluja.

O svetlo sonce večnosti,
ki razsvetljuješ vse stvari
in v duše vlivaš milosti,
naj pesem ta te počasti.

 

Ti z ognjem si Duha prižgal
svetilke žive, jih navdal,
da že stoletja kažejo
rodovom svetlo pot v nebo.

 

Enako tudi naš svetnik
je Božje luči bil glasnik,
nas večnih je resnic učil,
zato zdaj hválimo ga vsi.

 

A tebe prosi naj, Gospod,
da bi hodili vsi za njim,
živeli, kakor je učil,
in zgled njegov posnemali.

 

Predobri Oče, usliši nas,
in ti, njegov edini Sin,
in Sveti Duh, naš Tolažnik,
en Bog in kralj na vekomaj. Amen.

Ps 43   Božje ljudstvo v stiski

O Bog, na lastna ušesa smo slišali, *

naši očetje so nam pripovedovali

o tvojih čudovitih delih, ki si jih storil *

v njihovih dneh, v dneh starodavnih.

Ti sam si izgnal druge narode, *

da si naredil prostor našim dedom.

Uničil si ljudstva, *

da si nje naselil v obljubljeni deželi. —

 

Niso si namreč osvojili dežele z mečem, *

niso zmagali z lastno roko.

Zmagovala je tvoja desnica in tvoja navzočnost, *

ker si bil z njimi sklenil zavezo. —

 

Ti si naš Bog, tebe priznavamo za Gospoda, *

ti si dal zmago svojemu ljudstvu.

S teboj smo premagali svoje sovražnike, *

v tvojem imenu smo prepodili svoje nasprotnike. —

 

Ne zanašamo se na svojo spretnost, *

ne prinaša nam zmage naše orožje.

Edino ti nam pripravljaš zmago nad sovražniki, *

nje pa ogrinjaš v sramoto.

Gospodova je zmaga in slava, *

njegovo ime bomo slavili na veke. —

Zdaj si nas pa zavrgel in osramótil, *

ne bojuješ se več z nami.

Zapodil si nas v beg pred sovražnikom *

in izročil v plen našim nasprotnikom.

Dal si, da delajo z nami kot s klavnimi ovcami, *

razkropil si nas med narode. —

 

Pod ceno si prodal svoje ljudstvo *

in pri tem nisi kaj prida zaslužil.

Dal si nas v sramotenje našim sosedom, *

da se nam rogajo in nas zasmehujejo.

Za svarilni zgled si nas postavil narodom, *

da zdaj ljudstva majejo z glavo nad nami. —

 

Vedno mislimo na svojo sramoto, *

obraz nam zaliva rdečica,

na ves glas nas sramotijo in zasmehujejo, *

sovražijo nas in preganjajo. —

Vse to nas je zadelo, čeprav te nismo pozabili *

in čeprav nismo prelomili tvoje zaveze.

Svojega srca nismo odvrnili od tebe *

in s tvoje poti nismo krenili.

Potopil si nas v globoko žalost *

in nas v smrtno temo pogreznil. —

 

Če bi bili tebe, svojega Boga, pozabili *

in roke stegovali k tujim bogovom:

Mar ne bi ti, o Bog, za to vedel, *

saj poznaš srca in njih skrivnosti?

Glej, zaradi tebe nas vsak dan morijo, *

imajo nas za klavne ovce. —

 

Gospod, zakaj spiš, prebudi se vendar, *

nikar nas ne zavrzi za zmeraj.

Zakaj skrivaš svoje obličje, *

pozabljaš našo bedo in stisko? —

 

V prah si nas ponižal, *

na tleh ležimo z obrazom na zemlji.

Vstani in nam pomagaj, *

reši nas, saj si usmiljen. —

– Gospod, h komu pojdemo?
– Ti imaš besede večnega življenja.

 

Tiste dni, ko je bil Jozue pri Jerihi, je povzdignil oči in pogledal in glej, njemu nasproti je stal mož, ki je imel v roki gol meč. Jozue je šel proti njemu in mu rekel: »Ali si naš, ali naših sovražnikov?« Odgovoril je: »Ne, temveč poglavar sem Gospodove vojske; pravkar sem prišel.« Jozue je padel s svojim obličjem na zemljo in se poklonil. Potem mu je rekel: »Kaj ima moj gospod svojemu hlapcu povedati?«: Poglavar Gospodove vojske je rekel Jozuetu: »Sezuj si čevlje z nog! Kajti kraj, ki na njem stojiš, je svet.« In Jozue je storil tako.

Jeriha se je zaprla in je ostala zaprta zaradi Izraelovih sinov; nihče ni hodil ven in nihče noter. Tedaj je Gospod rekel Jozuetu: »Glej, dajem ti v roke Jeriho in njenega kralja in junaške bojevnike. Obkrožite mesto vsi bojevniki, gredoč enkrat okoli mesta; tako delaj šest dni! Sedem duhovnikov naj nese pred skrinjo sedem tromb iz ovnovih rogov. Sedmi dan pa obkrožite mesto sedemkrat in duhovniki naj trobijo na trombe! Ko bodo trobili na ovnov rog, naj vse ljudstvo, ko zaslišite glas trombe, zažene velik bojni krik in mestno obzidje se bo sesulo in ljudstvo naj vstopi, vsak prav tam, kjer stoji.« Nunov sin Jozue je poklical duhovnike in jim rekel: »Nesite skrinjo zaveze in sedem duhovnikov naj pred skrinjo Gospodovo nese sedem tromb iz ovnovih rogov!« Ljudstvu pa je rekel: »Pojdite in obkrožite mesto, bojevniki naj gredo pred skrinjo Gospodovo!«

In zgodilo se je tako, kakor je Jozue ljudstvu povedal. Sedem duhovnikov s sedmimi trombami iz ovnovih rogov je šlo pred Gospodom in trobilo na trombe, skrinja Gospodove zaveze pa je šla za njimi. Bojevniki so šli pred duhovniki, ki so trobili na trombe, zadnje čete pa so šle pred skrinjo med neprestanim trobljenjem na trombe. Ljudstvu pa je Jozue ukazal: »Ne smete zagnati bojnega krika, ne dati slišati svojega glasu, še beseda naj ne pride iz vaših ust do dne, ko vam porečem: ,Kričite!' Tedaj zaženite bojni krik!« Tako je šla skrinja Gospodova okoli mesta enkrat; potem so šli v šotorišče in so v šotorišču prenočili.

Drugo jutro je Jozue zgodaj vstal. Duhovniki so nesli skrinjo Gospodovo. Sedem duhovnikov s sedmimi trombami iz ovnovih rogov je šlo pred skrinjo Gospodovo in neprestano trobilo na trombe. Bojevniki so šli pred njimi, zadnja krdela pa so šla za skrinjo Gospodovo med neprestanim trobljenjem na trombe. In tako so šli drugi dan enkrat okoli mesta in se zopet vrnili v šotorišče. Tako so delali šest dni.

Sedmi dan so zgodaj vstali, ko je zasvitala jutranja zarja, in šli tako sedemkrat okoli mesta; samo ta dan so sedemkrat obkrožili mesto. Ko so duhovniki sedmič zatrobili na trombe, je Jozue rekel ljudstvu: »Kričite! Kajti Gospod vam je dal mesto. Mesto samo in vse, kar je v njem, bodi predmet zakletve za Gospoda! Le hotnica Rahaba naj ostane pri življenju, sama in vsi, ki so z njo v hiši, ker je skrila sla, ki smo ju bili poslali. Vi pa se varujte tega, kar je predmet zakletve, da se ne polakomnite in ne vzamete kaj zakletega! Sicer bi Izraelovemu šotorišču nakopali zakletev in ga pahnili v nesrečo. Vse srebro in zlato in bronaste in železne priprave naj se posvete Gospodu; pridejo naj v Gospodov zaklad.«

Tedaj je ljudstvo zagnalo bojni krik med trobljenjem na trombe. Ko je namreč ljudstvo zaslišalo glas trombe, je zagnalo velik bojni krik in obzidje se je sesulo in ljudstvo je stopilo v mesto, vsak prav tam, kjer je stal: tako so zavzeli mesto. Z zakletvijo so pokončali vse, kar je bilo v mestu, može in žene, mlade in stare, vole, drobnico in osle, z ostrim mečem.

SPEV (Prim. Iz 25,1.2; Hebr 11, 30)

Gospod, ti si moj Bog, slavim te in hvalim tvoje ime. * Zakaj naredil si iz mesta groblje, nikdar več se ne pozida.

Po veri se je po sedemdnevnih obhodih zrušilo zidovje Jerihe. * Zakaj naredil si iz mesta groblje, nikdar več se ne pozida.

Sv. Anton Padovanski (1190/95-1231), frančiškanski pridigar in misijonar

 

V raznih jezikih govori, kdor je napolnjen s Svetim Duhom. Razni jeziki so različna pričevanja o Kristusu: ponižnost, uboštvo, potrpežljivost in pokorščina. Z njimi govorimo, ko živimo tako in to kažemo drugim. Živa je govorica, ko govorijo dela. Umolknejo naj, prosim, besede; govorijo naj dela. Polni smo besed, smo pa brez del, in zato nas zadene Gospodovo prekletstvo; preklel je namreč smokvino drevo, na katerem ni našel sadu, ampak le listje. Sv. Gregor pravi: »Postava je dana pridigarju, da izvršuje, kar oznanja.« Zaman besediči o poznavanju postave, kdor z dejanji uničuje svoj nauk.

Apostoli so pa govorili, kakor jim je dajal Sveti Duh, da so govorili. Blagor tistemu, ki govori, kakor mu narekuje Sveti Duh in ne kakor lastna pamet! Imamo ljudi, ki govorijo po svoji glavi, kradejo tuje besede ter jih ponavljajo kot lastne in jih sebi pripisujejo. O takšnih in njim podobnih pravi Gospod pri Jeremiju: Glej, pojdem nad preroke, ki drug drugemu kradejo besede. Glej, pojdem nad preroke, govori Gospod, ki s svojim jezikom blebetajo in to imenujejo božji govor. Glej, pojdem nad preroke, ki se jim sanjajo laži, govori Gospod, jih pripovedujejo in zapeljujejo moje ljudstvo s svojimi lažmi in svojim bahanjem. Jaz jih nisem poslal, ne jim zapovedal in nikakor ne koristijo temu ljudstvu, govori Gospod.

Govorimo torej, kakor nam bo dajal govoriti Sveti Duh, ter ga ponižno in pobožno prosimo, naj nam vlije svoje milosti, da bi binkoštni dan preživeli v spopolnjevanju svojih peterih čutov in spolnjevanju božjih zapovedi, da bi nas zajel silni vihar kesanja, da bi v nas vžgal goreče jezike izpovedovanja in da bi tako goreči in razsvetljeni v sijaju svetnikov zaslužili gledati troedinega Boga.

SPEV (Prim. Oz 14, 6; Ps 91,13; Sir 24, 4)

Pravični bo rastel kot lilija, * cvetel bo na veke pred Gospodom.

Hvalile ga bodo trume izvoljenih, * cvetel bo na veke pred Gospodom.

Slavimo Gospoda.

Aleluja.

O Kristus, naš najboljši si učitelj,
na svetlo pot zveličanja nas vodiš,
imaš besede večnega življenja
le sam ti edini.

 

Ti zaročenko Cerkev navdihuješ,
z nebeško jo modrostjo razsvetljuješ,
da sveti vedno kakor luč vsem ljudstvom
na poti življenja.

 

Izbiraš sam si modre učenike,
ki kakor zvezde jasne so na nebu,
odkrivajo globoke nam resnice,
nas vodijo k tebi.

 

Zato, Učitelj večni, slava tebi,
ki čudovite milosti Duha odkrivaš
z besedo svojih svetih in nas vabiš
v svoje kraljestvo.

 

Naj mož pravični, ki ga zdaj slavimo,
za ljudstvo tvoje prosi, tukaj zbrano,
dokler ne pelo bo na veke pesmi
ti v rajski svetlobi. Amen.

Ps 79   Gospod, obišči svoj vinograd

 

Dobri pastir, poslušaj, *

ti vodiš svoje ljudstvo kot čredo.

V Najsvetejšem prestoluješ, *

razodeni svoje veličastvo.

Zbudi svojo moč pred nami *

in pridi, da nas rešiš. —

 

Pridi k nam, Gospod, Bog vsemogočni, *

pokaži nam svojo ljubezen in bomo rešeni.

 

Gospod, Bog vsemogočni, *

doklej boš odklanjal molitev svojega ljudstva?

Jok nam je vsakdanja hrana, *

s solzami je napolnjena življenja čaša.

Zaradi nas se prepirajo naši sosedje, *

nasprotniki nas zasramujejo. —

 

Pridi k nam, Gospod, Bog vsemogočni, *

pokaži nam svojo ljubezen in bomo rešeni.

 

Svoj vinograd, naše očete, si prestavil iz Egipta, *

zasadil si jih v svoji deželi.

Prostor si jim pripravil, *

ukoreninili so se in napolnili zemljo.

Tvoj vinograd je pokril gore s svojo senco, *

njegove veje so prekrile najvišja drevesa.

Gospod, tvoj vinograd je segal do morja, *

do velike reke je pognal svoje mladike. —

 

Zakaj si pustil, da so podrli njegovo ograjo, *

da ga obirajo vsi, ki hodijo mimo?

Razruje ga merjasec iz gozda, *

popase ga poljska divjačina. —

 

Bog vsemogočni, pridi, *

ozri se z nebes in obišči ta vinograd.

 

Varuj, kar je zasadila tvoja desnica, *

kar poganja tebi v slavo.

Tvoj vinograd so požgali in posekali, *

naj jih zadene pravična sodba.

Naj tvoja ljubezen spremlja tvoje ljubljence, *

tvoje sinove, ki si jih vzredil zase.

Ne bomo več odstopili od tebe, *

poživi nas, da bomo tvoje ime slavili. —

 

Pridi k nam, Gospod, Bog vsemogočni, *

pokaži nam svojo ljubezen in bomo rešeni. —

Iz 12,1–6   Zahvalna pesem odrešenih

 

Slavim te, Gospod, čeprav si se jezil name, *

minila je tvoja nevolja in si me potolažil.

Glej, Gospod, ti si moj rešitelj, *

ne bojim se, ker vate zaupam.

Gospod, ti si moja moč in moja pesem, *

ti si moja rešitev. —

 

Z veseljem boste zajemali vodo *

iz Odrešenikovih studencev.

Tisti dan porečete: *

»Kličite Gospodovo ime in ga slavite!

Oznanjajte med ljudstvi njegove načrte, *

ne pozabljajte, da je Gospod vzvišen.

Pojte Gospodu, ker je storil veličastna dela, *

oznanjajte jih po vsej zemlji.

Vriskajte in se radujte, sionski prebivalci, *

med vami je živi Bog, Veliki in Sveti.« —

Ps 80   Slovesna obnova zaveze

 

Prepevajte našemu Bogu, *

vzklikajte našemu rešitelju.

Igrajte na strune, udarjajte na cimbale, *

na milo doneče citre in harfo.

Zatrobite na trombe ob prazniku, *

obhajamo največje slovesnosti. —

 

To je postava za Božje ljudstvo, *

tako nam Bog zapoveduje.

To je bil zakon za naše očete, *

ko so šli iz egiptovske dežele. —

 

Bog govori svojemu ljudstvu: *

»Tvoje rame sem oprostil bremena.

Tvoje roke sem osvobodil tlake, *

v stiski si me klical in sem te rešil.

Uslišal sem te iz ognjenega oblaka, *

ko si dvomil, sem ti dal vode iz skale. —

 

Moje ljudstvo, poslušaj moje opomine, *

o moji izvoljenci, samo mene kličite.

Nobenega drugega boga ne imejte, *

nobenega tujega boga ne molite.

Jaz, Gospod, sem te izpeljal iz egiptovske dežele, *

prosi me še za večje dobrote in te uslišim.  —

 

Toda moje ljudstvo me ni poslušalo, *

moji izvoljenci me niso ubogali.

Zakrknjenosti njih srca sem jih prepustil, *

naj hodijo po svojih načrtih. —

 

O da bi me moje ljudstvo poslušalo, *

o da bi moji izvoljenci hodili po mojih potih!

Njihove sovražnike bi takoj premagal, *

njihove nasprotnike bi ponižal. —

 

Moji sovražniki bi se spreobrnili, *

mir bi bil v deželi za vedno.

Svoje ljudstvo bi hranil z najboljšo pšenico, *

ga nasičeval z najslajšim medom.« —

Kratko berilo  (Mdr 7,13–14)
Brez zahrbtnega namena sem se naučil modrosti, brez zavisti jo delim, njenega bogastva ne prikrivam. Zakaj neizčrpen zaklad je ljudem; kateri ga rabijo, si pridobe Božje prijateljstvo, priporočeni z darovi vzgoje.

O modrosti svetnikov pripovedujejo ljudstva.
— O modrosti svetnikov pripovedujejo ljudstva.

Hvali in časti jih vsa Cerkev.
— O modrosti svetnikov pripovedujejo ljudstva.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— O modrosti svetnikov pripovedujejo ljudstva.

V čast cerkvenemu učitelju Sveti učitelji Cerkve se bodo lesketali kakor sijaj neba in tisti, ki so mnoge poučili v pravičnosti, so kakor zvezde za vso večnost.

Hvaljen (Lk 1,68-79)

Hvaljen, Gospod, Bog naših očetov, *

obiskal je svoje ljudstvo in nas odrešil.

Obudil nam je mogočnega Zveličarja *

v hiši svojega služabnika Davida.

Napovedal ga je po svojih svetih prerokih, *

ki so ga oznanjali od davnih vekov.

Rešil nas bo naših sovražnikov, *

otel iz rok vseh, ki nas črtijo.

Izkazal nam je usmiljenje, kakor je obljubil očetom, *

spomnil se je svoje svete zaveze.

Prisegel je Abrahamu našemu očetu, *

da bomo rešeni iz rok sovražnikov.

Brez strahu bomo služili Gospodu *

v svetosti in pravičnosti vse dni življenja. —

 

In ti, dete, boš prerok Najvišjega, *

pojdeš namreč pred Gospodom, pripravljat mu pota.

Po tebi bo ljudstvo spoznalo Odrešenika, *

ki ga bo rešil njegovih grehov.

Obiskal nas bo po prisrčnem usmiljenju Vsemogočnega *

kakor sonce, ki vzhaja z višave.

Razsvetlil bo vse, ki sedijo v temi in smrtni senci, *

in naravnal na pot miru vse naše korake. —

V čast cerkvenemu učitelju Sveti učitelji Cerkve se bodo lesketali kakor sijaj neba in tisti, ki so mnoge poučili v pravičnosti, so kakor zvezde za vso večnost.

Kristusa, dobrega pastirja, ki je dal življenje za svoje ovce, hvalímo in ga prosímo:

V svetih pastirjih si razodeval svoje usmiljenje in ljubezen,

– izkazuj nam še naprej po njih svojo dobroto.

Po svojih namestnikih še zdaj izvršuješ svojo učiteljsko in pastirsko službo,

– ne nehaj nas ti sam po njih voditi.

Po svojih svetih pastirjih, ki si jih postavil v službo svojemu ljudstvu, si ti sam naš dušni in telesni zdravnik,

– ne nehaj nam dajati delivcev Božjega življenja.

Svoje ljudstvo si poučeval z modrostjo in ljubeznijo svetnikov,

– po naših pastirjih nas nenehno vzgajaj k svetosti.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

Aleluja.

Vladar mogočni, pravi Bog,

v modrosti vodiš časov tek,

s svetlobo jutro razsvetliš

in poldan s soncem razžariš.

 

Pogási ogenj razprtij,

vročine kvarne reši nas,

telesno zdravje okrepčaj

in srcem daj resnični mir.

 

Predobri Oče, usliši nas,

in ti, njegov edini Sin,

in Sveti Duh, naš Tolažnik,

en Bog in kralj na vekomaj. Amen.

Ps 118,65–72  (IX)  Hvala Božji postavi

 

Služim ti, Gospod, in ti si mi dobro storil, *

kakor si obljubil.

Uči me razsodnosti in vednosti, *

ker zaupam v tvoje sklepe. —

 

Preden sem bil ponižan, sem blodil, *

zdaj pa spolnjujem tvojo postavo.

Dober si in rad pomagaš, *

svojih zakonov me úči. —

 

Prevzetni kujejo prevare zoper mene, *

jaz pa z vsem srcem spolnjujem tvoje zapovedi.

Njih srce je v izobilju otopelo, *

jaz pa se radujem nad tvojo postavo. —

 

Dobro je zame, da sem bil ponižan, *

da se naučim tvojih zakonov.

Ljubša mi je tvoja postava *

kakor srebrni in zlati zakladi. —

Ps 55,2–7b,9–14   Zaupanje v Boga v stiski

 

Usmili se me, Bog, sovražniki me zalezujejo, *

ves dan me napadajo in vznemirjajo.

Brez prestanka me preganjajo, *

mnogi se borijo zoper mene. —

 

Na dan te hude preizkušnje, *

moj Bog, zaupam vate.

Ne bojim se jih, saj se spominjam tvoje obljube, *

kaj mi more storiti umrljivi človek! —

 

Ves dan gojijo sovražne misli, *

vse, kar delajo, je zoper mene.

Shajajo se zoper mene in prežijo v zasedi, *

zasledujejo moje stopinje in mi strežejo po življenju. —

 

Gospod, ti poznaš moje trpljenje in veš za moje solze, *

ali ni vse to zapisano v tvoji knjigi?

 

Naj zbežijo moji sovražniki, ko te kličem, *

zagotovo vem, da si z mano.

Ne bojim se, saj se spominjam tvoje obljube, *

kaj mi more storiti človek! —

 

Zavedam se obljub, ki sem jih naredil, *

moj Bog, opravil ti bom hvalne daritve.

Ti si me rešil smrti in obvaroval propada, *

še bom živel v svetlobi tvoje navzočnosti. —

Ps 56   Jutranja molitev v trpljenju

 

Usmili se me, Bog, usmili, *

popolnoma zaupam vate. 

Pod tvoje varstvo se zatekam, *

dokler vihar ne mine.

Kličem na pomoč Boga najvišjega, *

Boga, ki mi izkazuje dobrote. —

 

Naj pošlje pomoč iz nebes in me reši, *

osramoti naj moje preganjalce.

Naj mi izkaže svojo milost *

in svojo naklonjenost.

Živim sredi ljudi, ki so kakor levi, *

najraje bi me požrli.

Njih zobje so kakor sulice in puščíce, *

kakor oster meč je njihov jezik. —

 

O Bog, pokaži se vzvišenega nad nebesa, *

na vso zemljo razširi svoje veličastvo.

 

Mojim nogam so nastavili zanko, *

v nevarnosti je moje življenje.

Na moji poti so skopali jamo, *

naj sami padejo vanjo.  —

 

Moje srce, o Bog, je pripravljeno, *

peti in igrati ti hočem.

Prebúdi se, moja duša; oglasite se, citre in harfa, *

prebuditi hočem jutranjo zarjo.

Gospod, hvalil te bom med narodi, *

prepeval in slavil med ljudstvi.

Do nebes sega tvoja dobrota, *

do oblakov tvoja zvestoba. —

 

O Bog, pokaži se vzvišenega nad nebesa, *

na vso zemljo razširi svoje veličastvo. —

Slavimo Gospoda.

Aleluja.

O svetlo sonce večnosti,
ki razsvetljuješ vse stvari
in v duše vlivaš milosti,
naj pesem ta te počasti.

 

Ti z ognjem si Duha prižgal
svetilke žive, jih navdal,
da že stoletja kažejo
rodovom svetlo pot v nebo.

 

Enako tudi naš svetnik
je Božje luči bil glasnik,
nas večnih je resnic učil,
zato zdaj hválimo ga vsi.

 

A tebe prosi naj, Gospod,
da bi hodili vsi za njim,
živeli, kakor je učil,
in zgled njegov posnemali.

 

Predobri Oče, usliši nas,
in ti, njegov edini Sin,
in Sveti Duh, naš Tolažnik,
en Bog in kralj na vekomaj. Amen.

Ps 71   Mesijeva vladarska oblast

O Bog, daj modrost svojemu maziljencu, *

daj mu čut za tvojo pravičnost.

Naj pravično vlada svoje ljudstvo *

in po pravici presoja uboge. —

 

Po vsej deželi naj živi ljudstvo v miru, *

po hribih in dolinah naj se razliva pravičnost.

Varoval bo pravice ubogih, *

pomagal potrebnim, izkoriščanja odpravljal.

Častili ga bodo, dokler bo sijalo sonce, *

in spoštovali ga bodo, dokler bo luna na nebu. —

 

Blagodejen bo kakor dež za travnike, *

kakor vode, ki namakajo zemljo.

V njegovih dneh bo cvetela pravičnost, *

povsod bo mir, dokler ne ugasne luna.

Vladal bo od morja do morja, *

od vzhoda do zahoda. —

 

Pred njim bodo poklekovali prebivalci puščave, *

klanjali se mu bodo njegovi nasprotniki.

Vladarji zahoda mu bodo dajali darila, *

darove mu bodo prinašali voditelji vzhoda.

Klanjali se mu bodo vsi oblastniki zemlje, *

vsi narodi mu bodo služili. —

Reševal bo uboge, ki vpijejo k njemu, *

pomagal bo tistim, ki nimajo pomočnika.

S slabotnimi bo imel usmiljenje, *

ubogim bo rešil življenje.

Osvobodil jih bo krivice in nasilja, *

ne bo pustil, da bi se nedolžna kri prelivala. —

 

In živel bo in darovali mu bodo zlata in kadila; *

molili bodo zanj in ga vedno blagoslavljali.

Celo na planinah mu bo uspevalo žito, *

na visokih gorah bo raslo klasje.

Množili se bodo prebivalci po mestih, *

kot se širi plevel na njivah. —

 

Njegovo ime bo ostalo vekomaj, *

njegova slava, dokler bo sijalo sonce.

V njem bodo blagoslovljeni vsi rodovi, *

vsi narodi ga bodo blagrovali.

Hvaljen bodi, Gospod, Bog naših očetov, *

samo on dela čudeže.

Hvaljeno bodi njegovo veličastno ime na veke, *

njegove slave bodi polna vsa zemlja, amen, amen. —

Raz 11,17–18;12,10b–12a  O Božji sodbi

 

Zahvaljujemo se ti, Gospod, Bog vsemogočni, *

ti si in si bil in prideš.

Prevzel si svoje mogočno vladarstvo *

in začel kraljevati. —

 

Narodi so se razjezili, *

a prišla je tvoja jeza in dan, da se sodijo mrtvi,

da prejmejo plačilo tvoji služabniki, preroki in sveti *

in vsi, ki se bojijo tvojega imena, mali in veliki. —

 

Zdaj se je uresničilo zveličanje, moč in kraljevanje *

našega Boga in oblast njegovega Kristusa.

Premagan je bil tožnik naših bratov, *

ki jih je noč in dan tožil pred našim Bogom. —

 

Premagali so ga s krvjo Jagnjeta *

in z besedo svojega pričevanja.

Niso tako ljubili svojega življenja, *

da bi se bali umreti.

Zato se radujte, nebesa *

in vsi, ki v njih prebivate. —

Kratko berilo  (Jak 3,17–18)
Modrost, ki je od zgoraj, je najprej čista, potem miroljubna, prizanesljiva, dovzetna, polna usmiljenja in dobrih sadov, brez pristranosti in brez hlimbe. Sad pravičnosti pa se seje v miru tistim, ki delajo za mir.

Vsej Cerkvi ga je Gospod postavil za učitelja.
— Vsej Cerkvi ga je Gospod postavil za učitelja.

Napolnil ga je z duhom modrosti in razumnosti.
— Vsej Cerkvi ga je Gospod postavil za učitelja.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Vsej Cerkvi ga je Gospod postavil za učitelja.

Odlični učitelj sveti Anton, luč svete Cerkve, ljubil si Božjo postavo, prosi za nas Božjega Sina.

Moja duša poveličuje Gospoda (Lk 1,46-55)

Moja duša poveličuje Gospoda, *

moje srce se raduje v Bogu, mojem zveličarju.

Ozrl se je na nizkost svoje dekle, *

glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi.

Velike reči mi je storil Vsemogočni, *

njegovo ime je sveto.

Iz roda v rod skazuje svoje usmiljenje *

vsem, ki mu zvesto služijo. —

 

Dvignil je svojo močno roko, *

razkropil je vse, ki so napuhnjenih misli.

Mogočne je vrgel s prestola *

in povišal je nizke.

Lačne je napolnil z dobrotami *

in bogate je odpustil prazne.

Sprejel je svoje izvoljeno ljudstvo, *

kakor je obljubil našim očetom.

Spomnil se je svoje dobrote *

do Abrahama in vseh njegovih potomcev. —

Odlični učitelj sveti Anton, luč svete Cerkve, ljubil si Božjo postavo, prosi za nas Božjega Sina.

Kristus je postal veliki duhovnik za ljudi v vsem, kar se nanaša na Boga. Slavímo ga, kot je prav, in ponižno ga prosímo:

Svojo Cerkev si čudovito proslavil s svetimi in odličnimi voditelji,

– naj krščansko družino vedno vodijo modri in plemeniti ljudje.

Svojemu ljudstvu si odpuščal grehe, kadar so sveti pastirji kakor Mojzes molili zanj,

– po njih priprošnji prenavljaj svojo Cerkev z nenehnim očiščevanjem.

Svete pastirje si izbral iz svojega ljudstva, jih posvečeval ter napolnjeval s Svetim Duhom,

– daj svojega Duha tudi vsem voditeljem ljudstva.

V tebi imajo svoj delež apostoli in njihovi nasledniki,

– naj se ne izgubi nobeden, ki je bil odkupljen s tvojo krvjo.

Po pastirjih Cerkve stojiš ob strani svojim vernikom, da bi jih nihče ne iztrgal iz tvoje roke,

– reši vse rajne, saj si daroval zanje svoje življenje.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

Aleluja.

Pesem 

Končujemo današnji dan,

zato vsi prósimo Boga,

Očeta, stvarnika sveta,

da zla bi nas obvaroval.

 

Naj v tebi, Bog, počivamo,

navzočnost tvojo čutimo

in slavo ti zapojemo,

ko nov dan spet dočakamo.

 

Zgubljene vrni nam moči,

naj zdravja vsak se veseli,

naj tvoje Božje slave sij

vse nočne blodnje prepodi.

 

Vse to nam daj, o večni Bog,

po svojem Sinu Jezusu,

ki s Svetim Duhom in s teboj

kraljuje v slavi vekomaj. Amen.

Ps 15   Slavospev Bogu posvečenih

 

Odpev  V zaupanju v Boga bom varno počival.

Varuj me, Gospod, k tebi se zatekam, *

ti si moj Bog, zame sreče ni brez tebe. —

 

Zelo spoštujem tebi zveste *

in cenim poštene na zemlji.

Tisti, ki hodijo za tujimi bogovi, *

si sami množijo bolečine.

Ne bom daroval krivim bogovom, *

ne omadeževal z njihovimi imeni svojih ustnic. —

 

Gospod, ti si moj delež in moje veselje, *

ti vodiš mojo usodo.

Ako imam tebe, sem srečnejši in bogatejši *

kakor tisti, ki so mu odmerili najlepše posestvo.

Slavim te, Gospod, za to spoznanje, *

še ponoči me vest opominja k ljubezni do tebe.

Gospod, tebe imam vedno v svojih mislih, *

dokler boš ti ob meni, ne bom omahnil.

Zato se veseli moje srce in raduje moja duša, *

a tudi moje telo bo počivalo varno. —

 

Moje življenje se ne bo končalo v grobu, *

svojemu služabniku ne boš dal strohneti.

Pokazal mi boš pot življenja, polnost veselja pri sebi, *

večne radosti na svoji desnici. —

 

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen. —

 

Odpev  V zaupanju v Boga bom varno počival.

 

Kratko berilo (1 Tes 5,23)

Sam Bog miru naj vas popolnoma posveti ter ohrani v popolnosti vašega duha, vašo dušo in vaše telo brez graje ob prihodu našega Gospoda Jezusa Kristusa.

V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Rešil si nas, Gospod, zvesti Bog.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Evangeljski slavospev (Lk 2,29-32)

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

 

Zdaj odpuščaš, Gospod, svojega služabnika v miru, *

kakor si obljubil s svojo besedo.

Na svoje oči sem videl Zveličarja, *

ki si ga poslal vsem ljudstvom:

luč v razsvetljenje vseh narodov *

in v slavo Izraela, tvojega ljudstva. – Slava Očetu ... —

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

Molimo. Gospod, naš Bog, utrujeni smo od dela današnjega dneva. Okrepčaj nas z mirnim spanjem, da se bomo s tvojo pomočjo spočili in ti služili s telesom in dušo.
Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.

 

Spokojno noč in srečno smrt nam podeli vsemogočni Gospod. Amen.

Pozdravljena, Kraljica,

mati usmiljenja,

življenje, veselje in upanje naše, pozdravljena!

K tebi vpijemo izgnani Evini otroci,

k tebi zdihujemo žalostni in objokani v tej solzni dolini.

Obrni torej, naša pomočnica, svoje milostljive oči v nas

in pokaži nam po tem izgnanstvu Jezusa, blagoslovljeni sad svojega telesa.

O milostljiva, o dobrotljiva, o sveta Devica Marija!