Brevir za 12. februar 2019

Gospod, odpri moje ustnice,

Pridite, prepevajmo Gospodu, *

vzklikajmo Bogu, svojemu zveličarju.

Stopimo mu naproti s hvalnim petjem, *

z veselimi spevi ga hvalimo.

Gospod je Bog, edini in najvišji, *

veliki vladar nad vsemi vladarji.

V njegovi roki so globine zemlje, *

višine gorá so njegove.

Njegovo je morje, on ga je naredil, *

njegova je zemlja, on jo je ustvaril.

Pridite, poklonimo se Gospodu, *

v ponižnosti molimo njega, ki nas je ustvaril.

On je naš Bog, mi njegovo ljudstvo, *

on nas živi in vodi kot svoje ovce.

O da bi danes poslušali njegove besede: *

»Ne zakrknite svojih src kakor nekoč v puščavi.

Tam so me vaši očetje skušali in izzivali, *

čeprav so videli moja dela.

Štirideset let sem jih prenašal, *

to nezvesto ljudstvo, ki se ne drži mojih potov.

Potem sem v svoji nevolji prisegel: *

Ne bodo videli obljubljene dežele.«

kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.

Aleluja.

Z Očetom, Kristus, si nam luč
in vsak nam razsvetljuješ dan,
iz temne vstali smo noči,
pomagaj pri molitvi nam.

 

Srce prebudi nam iz sna,
dremotnosti naj se ne vda,
obvaruj nas lenobe zla
in hudega sovražnika.

 

Odpusti, Kristus, nam dolgé,
saj v tebe trdno vérujemo,
naj po molitvi prejmemo
vse, kar te vdano prosimo.

 

Z Očetom večnim, Kristus Kralj,
vesolje vse naj te slavi
in Tolažnika Svetega
sedaj, vse dni in vekomaj. Amen.

 

Trojica sveta, blažena,
ki vse na svetu prav ravnaš,
za delo nam določaš dan
in za počitek temno noč.

 

Molitev naša te časti
v nemiru dne, v temi noči.
Naj dajemo trenutek vsak
vso tebi, Bog, dostojno čast.

 

Služabniki, otroci smo
in tebe, Oče, molimo.
Pridruži našo hvalnico
glasovom svojih angelov.

 

Predobri Oče, usliši nas,
in ti, njegov edini Sin,
in Sveti Duh, naš Tolažnik,
en Bog in kralj na vekomaj. Amen.

Ps 9 B Prošnja za pomoč zoper skrite sovražnike

Gospod, zakaj stojiš od daleč *

in se skrivaš ob časih stiske?

Hudobnež se prevzetno napihuje; *

zalezuje reveža z zvijačami, ki si jih izmišlja.

Grešnik se bahavo razkazuje s svojim poželenjem, *

grabežljivec sam sebe hvali.

V napuhu grešnik zaničuje Gospoda *

in ga izziva v svoji predrznosti.

»Saj ni Boga, kdo naj me kaznuje?« *

Takšno je vse njegovo mišljenje.

Njegova pota so kar naprej srečna, *

za Božjo sodbo se nič ne meni.

Norčuje se iz vseh, ki mu ugovarjajo, *

in sam pri sebi modruje:

»Nihče me ne bo premaknil, *

še v svojih potomcih ne bom nesrečen.« —

 

Njegova usta so polna kletve, goljufije in zvijače, *

njegov jezik je zloben in hudoben.

Za hišo preži v zasedi, *

da bi nedolžnega ubil na skrivnem.

Svoje oči obrača na slabotnega, *

zalezuje ga kot lev iz skrivališča.

Iz zasede napade ubogega siromaka, *

ga zgrabi in potegne v svojo mrežo.

Plane in se vrže na reveže, *

ki padejo v njegove roke.

V svojem srcu meni: »Bog se nič ne briga, *

obrnil se je proč, ničesar ne vidi.« —

Vstani, Gospod Bog, vzdigni svojo roko, *

nikar ne pozabljaj nesrečnih.

Zakaj se hudodelec Bogu posmehuje? *

Zakaj govori: »Kaj Boga to briga!«

Ti vendar vidiš vso človeško bedo in žalost, *

vse rad sprejemaš v svoje naročje.

Tebi se izroča ubožec, *

ti si pomočnik siroti.

Zlomi moč brezvestnih in hudobnih, *

uniči hudobijo, da brez sledu izgine. —

 

Gospod kraljuje na vekov veke, *

nima nasprotnikov v svoji deželi.

Gospod, izpolnil si hrepenenje ubogih, *

okrepil njih srce in jim milostno prisluhnil.

Varuj pravico stiskanim in sirotam, *

naj jih nihče več ne strahuje. —

Ps 11   Prošnja zoper nadute jezike

 

Reši me, Gospod, saj ni več poštenih, *

med ljudmi je vedno manj zvestobe.

Vsak govori lažnivo s svojim bližnjim, *

s hinavskimi usti in zvijačnim srcem. —

 

Gospod naj iztrebi vse lažnivce *

in vse bahaške jezike.

Pravijo: »Mi znamo govoriti, pomaga nam zgovornost. *

Kdo nam more ukazovati?« —

 

Gospod pa pravi: »Zaradi stiske ponižnih in vzdihov ubogih *

bom vstal in rešil vse teptane.«

Gospodove besede so resnične in iskrene, *

kakor srebro, očiščeno zemlje, prečiščeno sedemkrat. —

 

Naj se hudobni še tako šopirijo, *

naj se dvigajo vsi najslabši med ljudstvom,

ti, Gospod, nas boš rešil; *

ti nas boš varoval tega rodú na veke. —

– Gospod varuje ponižne, ko jih obsojajo,
– in krotkim kaže svoja pota.

 

Bratje: Ko je prišel Kefa v Antiohijo, sem mu v obraz povedal, ker je bil grajo zaslužil. Preden so namreč prišli nekateri od Jakoba, je jedel s pogani, ko pa so prišli, se je umikal in odtegoval, boječ se tistih, ki so bili iz obreze. In z njim vred so se potajili tudi drugi Judje, tako da se je celo Barnaba dal zavesti po njihovi hlimbi. Toda ko sem videl, da ne ravnajo prav po evangeljski resnici, sem rekel Kefu vpričo vseh: »Ako ti, ki si Jud, živiš po poganski šegi in ne po judovski, kako moreš pogane siliti, da bi živeli po judovski?«

Mi smo po naravi Judje in ne grešniki poganskega rodu. Ker pa vemo, da se človek ne opraviči po delih postave, ampak po veri v Jezusa Kristusa, smo tudi mi sprejeli vero v Kristusa Jezusa, da bi se opravičili po Kristusovi veri in ne po delih postave; kajti po delih postave ne bo opravičen noben človek. Če se pa pri tem, ko si prizadevamo, da bi bili opravičeni v Kristusu, izkaže, da smo celo sami grešniki - je torej Kristus služabnik greha? Nikakor. Če namreč zopet zidam, kar sem podrl, kažem, da sem prestopnik. Po postavi sem namreč postavi umrl, da bi živel Bogu: s Kristusom sem križan; živim, pa ne več jaz, ampak v meni živi Kristus: kolikor pa zdaj živim v telesu, živim v veri v božjega Sina, ki me je vzljubil in zame dal sam sebe. Ne zametujem božje milosti; kajti če je opravičenje po postavi, tedaj je Kristus zaman umrl.

O nespametni Galačani, kdo vas je začaral, vas, pred katerih očmi je bil Jezus Kristus poprej naslikan kot med vami križani? Samo to bi rad zvedel od vas, ali ste prejeli Duha iz del postave ali iz poslušnosti vere? Tako nespametni ste? Začeli ste z Duhom in zdaj končavate z mesom? Ste zaman toliko trpeli? Če bi vsaj samo zaman. Ta, ki vam torej daje Duha in dela med vami čudeže, ali (dela to) iz del postave ali iz poslušnosti vere? Je kakor pri Abrahamu, ki je »Bogu verjel in mu je bilo všteto v pravičnost.«

Spoznajte torej, da so tisti, ki verujejo, Abrahamovi sinovi. In ker je pismo naprej videlo, da Bog opravičuje narode iz vere, je napovedalo Abrahamu: »Blagoslovljeni bodo v tebi vsi narodi.« Torej se z vernim Abrahamom blagoslavljajo tisti, ki verujejo.

Kolikor jih je namreč iz del postave, so pod prekletstvom. Kajti pisano je: »Preklet vsak, kdor ne vztraja v vsem, kar je zapisano v knjigi postave, da izvrši.« Da pa nihče ni pred Bogom opravičen po postavi, je jasno, kajti »Pravični bo živel iz vere.« Postava pa ni iz vere, ampak: »Kdor to izvrši, bo v tem živel.«

Kristus nas je odkupil iz prekletstva postave, ker je zaradi nas postal prekletstvo; kajti pisano je: »Preklet vsak, kdor visi na lesu.« Tako naj bi k poganom prišel Abrahamov blagoslov v Kristusu Jezusu, da bi mi obljubo Duha prejeli po veri.

SPEV (Gal 2, 16.21)

Človek se ne opraviči po delih postave, ampak po veri v Jezusa Kristusa. * Sprejeli smo vero v Jezusa Kristusa, da bi se opravičili po njegovi veri in ne po delih postave.

Kajti če je opravičenje po postavi, tedaj je Kristus zaman umrl. * Sprejeli smo vero v Jezusa Kristusa, da bi se opravičili po njegovi veri in ne po delih postave.

Origen (185-253), eden najglobljih mislecev antične dobe, ves predan duhovnosti in oznanjevanju Božje besede

 

Abraham je vzel drva za žgalno daritev in jih naložil sinu Izaku; v roke pa je vzel ogenj in nož; tako sta šla oba skupaj. Izak, ki je nosil drva za lastno daritev, je podoba Kristusa, ki je nosil svoj križ. Nositi drva za žgalno daritev je duhovnikova naloga. Tako je postal hkrati žrtev in tisti, ki žrtvuje. Izraz »sta šla oba skupaj« se nanaša na isto podobo. Kajti medtem ko Abraham, ki se pripravlja, da bi opravil daritev, nosi ogenj in nož, Izak ne hodi za njim, temveč v korak, kar pomeni, da deli z njim duhovništvo.

Kaj je bilo potem? Izak je ogovoril očeta Abrahama in rekel: »Oče!« Ta sinov glas je na neki način podoben skušnjavi. Kaj misliš, da glas otroka, ki je bil namenjen za žrtvovanje, ni pretresel njegovega očeta? In čeprav je bil Abraham trden v svoji veri, je odgovoril z glasom, ki izdaja čustvo: Kaj, moj sin? In oni: Glej, ogenj in drva; a kje je jagnje za žgalno daritev? Abraham je odgovoril: Bog si bo preskrbel jagnje za žgalno daritev, moj sin.

Abrahamov odgovor me gane, tako rahločuteč in previden je. Ne vem, kaj mu je hodilo po glavi, kajti ni govoril v sedanjem času, temveč v prihodnjem: Bog bo preskrbel jagnje. Sinu, ki vpraša v sedanjiku, odgovarja za prihodnost; sam Gospod si je namreč preskrbel jagnje v Kristusu.

In Abraham je stegnil roko in vzel nož, da bi sina zaklal. Tedaj mu je angel Gospodov zaklical iz nebes in rekel: »Abraham, Abraham!« Odgovoril je: »Tukaj sem.« In je dejal: »Ne steguj roke nad dečka in nič mu ne stori! Kajti zdaj vem, da se Boga bojiš …« Primerjajmo te besede s tistim, kar pravi apostol Pavel o Bogu: In on svojemu lastnemu Sinu ni prizanesel, ampak ga je dal za nas vse. Tako lahko vidimo, kako Bog tekmuje z ljudmi v svoji čudoviti širokosrčnosti. Abraham mu je ponudil umrljivega sina, ki potem ni umrl, medtem ko Bog izroči smrti svojega neumrljivega Sina v odrešenje nas vseh.

Abraham pa je povzdignil oči in pogledal in glej, za njim je bil oven, ki se je zapletal v trnje z rogovi. Rekli smo, se mi zdi, da je Izak predpodoba Kristusa; pa tudi jagnje je na neki način Kristusova podoba. Premisliti velja o tem, koliko moremo oba simbola primerjati s Kristusom: na eni strani Izaka, ki ni bil žrtvovan, na drugi jagnje, ki ga je Abraham položil na žrtvenik. Kristus je božja Beseda, toda Beseda je meso postala.

Trpi torej Kristus, vendar telesno; pretrpi smrt, vendar telesno, in to ravno upodablja jagnje, saj pravi Janez: Glejte, Jagnje božje, glejte, ki odjemlje greh sveta. Toda Beseda je ostala neuničljiva, kar je lastno Kristusovemu Duhu, ki ga upodablja Izak. Zato je sam žrtev in veliki duhovnik po duhu; tisti namreč, ki daruje Očetu žrtev po mesu, je sam darovan na žrtveniku križa.

SPEV (Jan 19,16-17; 1 Mojz 22, 6)

Vzeli so Jezusa in ga odvedli. * Ko je nosil sam sebi križ, je šel Jezus ven, na kraj, ki se imenuje Kalvarija.

Abraham je vzel drva za žgalno daritev in jih naložil sinu Izaku. * Ko je nosil sam sebi križ, je šel Jezus ven, na kraj, ki se imenuje Kalvarija.

Slavimo Gospoda.

Aleluja.

Razliva zarja luči slap,
ki vse stvari razveseli,
odene jih v razkošje barv
in zlat jim podeli sijaj.

 

O Kristus, sonce večnosti,
v svetlobi neminljiv žariš,
pozdravljamo te s pesmijo,
veseli tebi vzklikamo.

 

Ti si modrost Očetova
in svetu razodevaš ga,
urejaš čudovito vse,
da nad lepoto duh strmi.

 

Podéli nam iskrenosti,
resnica bodi nam nad vse,
da kot otroci luči bi
živeli zdaj in v večnosti.

 

Z Očetom večnim, Kristus Kralj,
vesolje vse naj te slavi
in Tolažnika Svetega,
sedaj, vse dni in vekomaj. Amen.

Ps 23   Gospod prihaja v svetišče

 

Gospodova je zemlja in kar jo napolnjuje, *

njegov je ves svet, njegovi vsi prebivalci.

Sredi morja mu je dal močne temelje *

in ga utrdil nad vodami. —

 

Kdo pojde na Gospodovo goro, *

kdo bo stal na njegovem svetem kraju?

Kdor je nedolžnih rok in čist v srcu, *

ne misli hudega in ne snuje prevare.

Ta bo prejel blagoslov od Gospoda *

in plačilo Boga, svojega odrešenika.

To je rod tistih, ki te iščejo, *

ki hočejo spoznati tebe, o Bog naših očetov. —

 

Na stežaj se odprite, starodavne duri, *

da vstopi kralj veličastva.

Kdo je ta kralj veličastva? *

Gospod, močni in silni, mogočni v boju. —

 

Na stežaj se odprite, starodavne duri, *

da vstopi kralj veličastva.

Kdo je ta kralj veličastva? *

Gospod vesolja, on je kralj veličastva. —

Tob 13,1–10     Gospod kaznuje in rešuje

 

Velik si, Gospod, na veke, *

vekomaj traja tvoje kraljevanje.

Ti človeka kaznuješ in rešuješ, *

ni ga, ki bi ubežal tvoji roki. —

 

Slavite Gospoda, njegovi ljubljenci, *

vpričo narodov ga hvalíte.

Zato vas je razkropil med narode, ki ga ne poznajo, *

da bi oznanjali njegova čudovita dela.

Vse ljudi naj bi poučili, *

da ni drugega vsemogočnega Boga razen njega. —

 

Pokoril nas je zaradi naših grehov, *

rešil nas bo zaradi svojega usmiljenja.

Poglejte vendar, kaj nam je storil, *

s svetim strahom in spoštovanjem ga slavite.

Kralja vekov poveličujte, *

poveličujte ga s svojimi deli. —

 

Slavil bom Gospoda v deželi svojega pregnanstva, *

pokazal je svoje veličastvo grešnemu ljudstvu.

Spreobrnite se, grešniki, *

vršite pravico pred Bogom. —

 

Verujte, da se vas bo usmilil; *

jaz se ga bom veselil z vso dušo.

Hvalite Gospoda, vsi njegovi izvoljeni, *

obhajajte praznike in ga slavite. —

Ps 32   Slavospev Božji vsemogočnosti

 

Pravični, radujte se v Gospodu, *

poštenim se spodobi, da ga hvalijo.

Slavite Gospoda s citrami, *

igrajte mu na harfo z deseterimi strunami.

Pojte mu novo pesem, *

glasno mu pojte, da bo donelo. —

 

Gospodova beseda je resnična *

in vse njegovo delo je neoporečno.

Ljubi, kar je prav in pravično, *

zemlja je polna Gospodove dobrote.

Nebo je narejeno z Gospodovo besedo *

in z dihom njegovih ust vse nebesno okrasje.

Kakor v mehu zbira morske vode *

in vodovje globin devlje v shrambe. —

 

Boj se Gospoda, vsa zemlja, *

pred njim naj trepetajo vsi prebivalci na svetu.

On je rekel in vse je nastalo, *

on je ukazal in je zaživelo.

Gospod prevrača sklepe narodov, *

obrača človeške načrte.

Gospodov načrt pa ostane vekomaj, *

njegovi sklepi veljajo od roda do roda. —

 

Blagor človeku, ki ima Boga za Gospoda, *

ljudstvu, ki si ga je izvolil za svojo lastnino.

Gospod se z nebes na nas ozira, *

vidi vse človeške otroke.

Iz svojega nebeškega bivališča *

gleda na vse prebivalce zemlje.

Vsakemu posebej srce oblikuje *

in gleda na vsa njegova dela. —

 

Vojskovodja ne zmaguje z močno vojsko, *

velika hrabrost ne reši junaka. 

Trume konj ne zadostujejo za zmago, *

nič ne zaležejo kljub veliki moči.

Gospodove oči so uprte v tiste, ki se ga bojijo *

in v njegovo moč zaupajo.

Gospod jih rešuje smrti *

in jih ob lakoti preživlja. —

 

Naše duše čakajo Gospoda, *

on je naš pomočnik in naša obramba.

Naša srca se radujejo v Gospodu, *

v njegovo sveto ime zaupamo.

Tvoja dobrota, Gospod, naj nas vedno spremlja, *

vdano upamo v tebe. —

Kratko berilo  (Rim 13,11b.12–13a)
Ura je že, da od spanja vstanemo. Noč se je pomaknila in dan se je približal. Odložimo torej dela teme in si nadenimo orožje svetlobe. Kakor podnevi hodimo pošteno.

Moj Bog, moj pomočnik, vate zaupam.
— Moj Bog, moj pomočnik, vate zaupam.

Moje zavetje in moj rešitelj.
— Moj Bog, moj pomočnik, vate zaupam.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Moj Bog, moj pomočnik, vate zaupam.

Odpev k Hvaljen Gospod nam je obudil mogočnega Zveličarja, kakor ga je napovedal po svojih prerokih.

Hvaljen (Lk 1,68-79)

Hvaljen, Gospod, Bog naših očetov, *

obiskal je svoje ljudstvo in nas odrešil.

Obudil nam je mogočnega Zveličarja *

v hiši svojega služabnika Davida.

Napovedal ga je po svojih svetih prerokih, *

ki so ga oznanjali od davnih vekov.

Rešil nas bo naših sovražnikov, *

otel iz rok vseh, ki nas črtijo.

Izkazal nam je usmiljenje, kakor je obljubil očetom, *

spomnil se je svoje svete zaveze.

Prisegel je Abrahamu našemu očetu, *

da bomo rešeni iz rok sovražnikov.

Brez strahu bomo služili Gospodu *

v svetosti in pravičnosti vse dni življenja. —

 

In ti, dete, boš prerok Najvišjega, *

pojdeš namreč pred Gospodom, pripravljat mu pota.

Po tebi bo ljudstvo spoznalo Odrešenika, *

ki ga bo rešil njegovih grehov.

Obiskal nas bo po prisrčnem usmiljenju Vsemogočnega *

kakor sonce, ki vzhaja z višave.

Razsvetlil bo vse, ki sedijo v temi in smrtni senci, *

in naravnal na pot miru vse naše korake. —

Odpev k Hvaljen Gospod nam je obudil mogočnega Zveličarja, kakor ga je napovedal po svojih prerokih.

Bog nas je poklical v svojo službo, bratje in sestre, zato slavimo Jezusa Kristusa, velikega duhovnika naše vere, in mu kličimo:

Vsemogočni Kralj, pri krstu si nam podelil kraljevo duhovstvo,

– daj, da te bomo vedno častili s hvalno daritvijo.

Uči nas spolnjevati svoje zapovedi,

– da bomo ostali v tebi in ti v nas po Svetem Duhu.

Daj nam svojo večno modrost,

– da bo danes z nami in bo v nas delovala.

Pomagaj nam, da ne bomo danes nikogar užalostili,

– ampak vse okoli sebe razveseljevali.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Sklepna prošnja
Usmiljeni Bog, sprejmi naše jutranje prošnje in nam dobrotno razsvetli temine srca. Prenovil si nas z lučjo svoje milosti, naj nas ne premagajo grešna nagnjenja. 
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

Aleluja.

Vladar mogočni, pravi Bog,

v modrosti vodiš časov tek,

s svetlobo jutro razsvetliš

in poldan s soncem razžariš.

 

Pogási ogenj razprtij,

vročine kvarne reši nas,

telesno zdravje okrepčaj

in srcem daj resnični mir.

 

Predobri Oče, usliši nas,

in ti, njegov edini Sin,

in Sveti Duh, naš Tolažnik,

en Bog in kralj na vekomaj. Amen.

Ps 118,1–8  (I) Hvala Božji postavi

 

Blagor njim, ki hodijo po pravi poti *

in se držijo Gospodove postave.

Blagor njim, ki spolnjujejo njegove zapovedi *

in ga iščejo z vsem srcem.

Blagor njim, ki ne delajo krivice *

in hodijo po njegovih potih.

Gospod, ti si dal svoje zapovedi, *

da bi se jih zvesto držali. —

 

O da bi prav uravnaval svoje življenje *

in ohranil tvoje zakone.

Ne bom osramočen vekomaj, *

če bom pazil na vse tvoje ukaze. —

 

Slavil te bom z iskrenim srcem, *

ko bom poznal tvoje pravične odloke.

Držal se bom tvojih zapovedi, *

nikar me ne zapusti. —

Ps 12   Tožba pravičnega, ki zaupa v Gospoda

 

Doklej me boš, Gospod, tako pozabljal, *

doklej boš skrival svoje obličje pred mano?

Doklej naj nosim bolečine v svoji duši *

in vsak dan žalost v svojem srcu?

Doklej se bo nad menoj povzdigoval sovražnik? *

Moj Gospod in moj Bog, poglej me in poslušaj. —

 

Razsvetli mi oči, da ubežim smrti, *

naj se moj sovražnik ne hvali, da me je premagal.

Naj se ne radujejo moji nasprotniki, da sem propadel, *

kajti zaupam v tvoje usmiljenje. —

 

Moje srce naj se raduje, ker si mi pomagal, *

naj ti pojem hvalo, ker si mi izkazal dobroto. —

Ps 13 Prošnja za odrešenje

 

»Ni Boga,« govorijo neumneži v svoji nespameti, *

pokvarjeni so, delajo hudo; ni ga, ki bi delal dobro.

Gospod Bog gleda z nebes na človeške otroke, *

ali je še kdo razumen in ga išče. —

 

Vsi so zablodili in se pokvarili; *

ni ga, ki bi delal dobro, ni ga niti enega.

Ali se ne bodo spametovali hudodelci, *

ki bi radi kakor kruh požrli Božje ljudstvo? —

 

Ne priznavajo Boga, zato se bodo od groze tresli, *

zakaj Bog je na strani pravičnih.

Le zasmehujte upanje preprostega človeka, *

Gospod je njegovo trdno zavetje.

O da bi prišla od Gospoda rešitev, *

rešitev Božjemu ljudstvu!

Ko bo Bog rešil svoje ljudstvo, *

se bodo njegovi izvoljeni radovali in veselili. —

Slavimo Gospoda.

Aleluja.

Mogočni stavbenik sveta
si dvignil površino tal
iz neizmernih bil vodá
in s trdnostjo jo uravnal.

 

Razgrnil si zelenje trav
in cvetje v njem si posejal,
stoteren nam podaril sad,
okusen, sočen in bogat.

 

Z oživljajočo milostjo
zaceli rane nam duha,
da grehov naših žal nam bo,
zla nagnjenja obvladamo.

 

Naj tvojo voljo spolnimo,
se vseh zablod izognemo,
storimo mnogo dobrega,
se večne smrti rešimo.

 

Predobri Oče, usliši nas,
in ti, njegov edini Sin,
in Sveti Duh, naš Tolažnik,
en Bog in kralj na vekomaj. Amen.

Ps 19   Prošnja za zmago

 

Gospod naj te usliši ob dnevu stiske, *

vsevidni Bog naj te varuje.

Pošlje naj ti pomoč iz svetišča *

in iz nebes naj te podpira. —

 

Spominja naj se vseh tvojih daritev *

in milostno sprejme tvoje žrtve.

Česar si tvoje srce želi, naj ti nakloni *

in uresniči vse tvoje načrte. —

 

Veselili se bomo tvoje zmage *

in v Božjem imenu razvili zastave.

Gospod naj spolni vse tvoje želje; *

gotovo bo rešil svojega izvoljenca.

S svojih svetih nebes ga bo uslišal *

z močjo svoje zmagovite desnice. —

 

Drugi se ponašajo z vozovi in konji, *

mi pa zaupamo v Gospoda.

Oni se spotikajo in padajo, *

mi pa stojimo in vzdržimo. —

 

Gospod, podêli vladarju zmago *

in usliši nas, ko te prosimo. —

Ps 20,2–8.14     Zahvala za zmago

 

Gospod, tvoj kralj srečno vlada v tvoji moči, *

zelo se raduje tvoje podpore.

Željo njegovega srca si mu spolnil *

in njegove prošnje mu nisi odrekel.

Prehitel si ga s svojim blagoslovom, *

krono iz čistega zlata si mu dal na glavo.

Prosil te je za življenje in si mu ga podaril, *

dal si mu dolgotrajno življenje na veke. —

 

Velika je zdaj njegova slava, ker si mu pomagal, *

obdal si ga s sijajem in veličastvom.

Naredil si ga za vir blagoslova na veke, *

lahko se veseli pred tvojim obličjem.

Tvoj izvoljenec zaupa v Gospoda *

in zavoljo milosti Najvišjega ne omahne. —

 

Vzdigni se, Gospod, v svoji moči, *

opevali in slavili bomo tvojo mogočnost. —

Raz 4,11;5,9.10.12  Pesem odrešenih

 

Gospod, naš Bog, zares si vreden, *

da prejmeš moč in čast in slavo.

Ti si vse ustvaril, *

po tvoji volji je bivalo in bilo ustvarjeno. —

 

Vreden si, Gospod, da vzameš knjigo *

in odpreš njene pečate.

Žrtvovan si bil in nas s svojo krvjo Bogu odkupil *

iz vsakega rodu in jezika in naroda in ljudstva.

Napravil si nas za kraljestvo in duhovnike našemu Bogu, *

kraljevali bomo na zemlji. —

 

Vredno je Jagnje, ki je bilo umorjeno, *

da prejme moč in modrost in božanstvo.

Njemu čast in vsemogočnost, *

njemu slava in hvala. —

Kratko berilo  (1 Jn 3,1a.2)
Poglejte, kakšno ljubezen nam je izkazal Oče, da se imenujemo in smo Božji otroci. Preljubi! Zdaj smo Božji otroci in se še ni pokazalo, kaj bomo. Vemo, da bomo, ko se prikaže, njemu podobni, ker ga bomo gledali, kakršen je. 

Od vekov je tvoja beseda, Gospod.
— Od vekov je tvoja beseda, Gospod.

Iz roda v rod traja tvoja zvestoba.
— Od vekov je tvoja beseda, Gospod.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Od vekov je tvoja beseda, Gospod.

Odpev k Moja duša Moje srce naj se raduje v Bogu, mojem zveličarju.

Moja duša poveličuje Gospoda (Lk 1,46-55)

Moja duša poveličuje Gospoda, *

moje srce se raduje v Bogu, mojem zveličarju.

Ozrl se je na nizkost svoje dekle, *

glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi.

Velike reči mi je storil Vsemogočni, *

njegovo ime je sveto.

Iz roda v rod skazuje svoje usmiljenje *

vsem, ki mu zvesto služijo. —

 

Dvignil je svojo močno roko, *

razkropil je vse, ki so napuhnjenih misli.

Mogočne je vrgel s prestola *

in povišal je nizke.

Lačne je napolnil z dobrotami *

in bogate je odpustil prazne.

Sprejel je svoje izvoljeno ljudstvo, *

kakor je obljubil našim očetom.

Spomnil se je svoje dobrote *

do Abrahama in vseh njegovih potomcev. —

Odpev k Moja duša Moje srce naj se raduje v Bogu, mojem zveličarju.

Pojmo hvalnice našemu Gospodu, ki med nami živi,  ker smo njegovo pridobljeno ljudstvo. Ponižno ga prosimo:

Gospod, kralj in vladar narodov, pomagaj ljudstvom in vsem njihovim voditeljem,

– naj po tvoji volji in složno pospešujejo skupno blaginjo.

Ti si nas osvobodil suženjstva greha,

– privedi v svobodo Božjih otrok naše brate in sestre.

Podpiraj našo mladino, da si bo zaradi tebe prizadevala za poštenje

– in se bo velikodušno odzivala tvojemu klicu.

Otroci naj posnemajo zgled tvojega otroštva

– in vedno bolj napredujejo v modrosti in milosti.

Naše rajne sprejmi v večno kraljestvo,

– kjer bomo, kakor upamo, tudi mi s teboj kraljevali.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Sklepna prošnja
Večni Bog, hvala ti ob tej večerni uri, da smo srečno preživeli dan. Sprejmi to večerno molitev kot hvaležno daritev, ki naj se dviga k tebi.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen..

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

Aleluja.

O Kristus, ti si luč in dan,

razsvétli našo temno noč,

ti večne Luči si odsvit

in dušam našim luči vir.

 

Zaupno prosimo, Gospod,

da bi nas varoval v temi,

naj duh počiva brez skrbi,

spokojno ure nam tekó.

 

Ko sen zakrije nam oči,

srce naj s tabo še bedi;

dobrota tvoja, tvoja moč,

naj zla nas brani vsakega.

 

Skušnjavca zvitega odbij,

nas reši vseh nevarnosti,

obvaruj nas, ki tvoji smo

in s tvojo rešeni krvjo.

 

Z Očetom večnim, Kristus Kralj,

vesolje vse naj te slavi

in Tolažnika Svetega

sedaj, vse dni in vekomaj. Amen

Ps 142,1–11 Molitev v stiski

 

Odpev Ne skrivaj pred mano svojega obličja, Gospod, kajti v tebe zaupam.

 

Gospod, usliši mojo molitev, *

čuj mojo prošnjo, ker si zvest in dober.

Ne kliči me pred svojo sodbo, *

saj ni nihče, ki živi, pravičen pred tabo. —

 

Sovražnik me preganja in v prah tepta moje življenje, *

pahnil me je v temo kot davno umrle.

Moj duh v meni skoraj ugaša, *

srce mi je otrpnilo.

Tvojih dobrot v davnih dnevih se spominjam, *

razmišljam o vseh tvojih delih. —

 

Svoje roke dvigam k tebi, *

po tebi me žeja kot suho zemljo.

Gospod, hitro me usliši, *

kajti moj duh že omaguje.

Ne skrivaj pred mano svojega obličja, *

da ne bom podoben tem, ki umirajo.

Naj skoraj prejmem tvojo milost, *

kajti v tebe zaupam.

Pokaži mi pot, po kateri naj hodim, *

saj v tvoje roke izročam svoje življenje. —

 

Reši me mojih sovražnikov, *

Gospod, v tebe upam.

Moj Bog si, úči me spolnjevati tvojo voljo, *

v svoji dobroti me varno vodi. —

 

Gospod, zaradi svojega imena me ohrani živega, *

po svoji dobroti me reši iz stiske.

 

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen. —

 

Odpev Ne skrivaj pred mano svojega obličja, Gospod, kajti v tebe zaupam.

 

Kratko berilo (1 Pt 5,8–9)

Trezni bodite, čujte: vaš nasprotnik hudič hodi okrog kakor rjoveč lev in išče, koga bi požrl. Ustavite se mu trdni v veri!

V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Rešil si nas, Gospod, zvesti Bog.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Evangeljski slavospev (Lk 2,29-32)

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

 

Zdaj odpuščaš, Gospod, svojega služabnika v miru, *

kakor si obljubil s svojo besedo.

Na svoje oči sem videl Zveličarja, *

ki si ga poslal vsem ljudstvom:

luč v razsvetljenje vseh narodov *

in v slavo Izraela, tvojega ljudstva. – Slava Očetu ... —

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

Molimo. Usmiljeni Bog, dobrohotno razsvetljuj nocojšnjo noč. Daj nam, svojim služabnikom, da bomo v miru zaspali in se ob zori novega dne v tvojem imenu veseli zbudili.
Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.

 

Spokojno noč in srečno smrt nam podeli vsemogočni Gospod. Amen.

Pod tvoje varstvo pribežimo,

o sveta Božja Porodnica.

Ne zavrzi naših prošenj v naših potrebah, temveč reši nas vselej vseh nevarnosti,

o častitljiva in blagoslovljena Devica.