Brevir za 11. junij 2019

SV. BARNABA, APOSTOL
Obvezni god
Sv. Barnaba je bil član prve krščanske občine v Jeruzalemu in je spremljal apostola Pavla na njegovih apostolskih potovanjih. Kasneje je oznanjal Kristusov nauk v Grčiji in umrl na otoku Cipru.

Gospod, odpri moje ustnice,

O Bog, bodi nam milostljiv in nas blagoslovi, *

pokaži nam svojo dobroto.

Naj spoznajo tvojo pot vsi na zemlji, *

naj tvoje zveličanje osreči vse narode.

O Bog, slavijo naj te ljudstva, *

slavijo naj te vsa ljudstva.

Veselijo in radujejo naj se narodi, *

ker jih vladaš in jih vodiš po pravici.

O Bog, slavijo naj te ljudstva, *

slavijo naj te vsa ljudstva.

Zemlja je obrodila svoje sadove, *

Gospod, naš Bog, nas je blagoslovil.

Bog je zares dober, *

zato naj ga spoštujejo in častijo vsi narodi.

kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.

Aleluja.

O srečni, sveti Barnaba,
ki spremljal si apostole
in z njimi ves napor delil,
slavimo te in prosimo.

 

Odzval si klicu se z neba
in šel oznanjat Kristusa,
z apostoli uživaš čast
in z njimi priprošnjik si naš.

 

Besedo Božjo si sejal,
prižigal dušam novo luč,
bogato vse naj obrodi,
napolni Božje žitnice.

 

Ko Kristus pride sodit svet,
z apostoli ob njem boš stal,
tedaj izprôsi milost nam,
da Bog nam grehe odpusti.

 

Naj, Kristus, tebi bo vsa čast,
Očetu, Duhu Svetemu,
naj v slavi Troedinega
se veselimo vekomaj. Amen.

Ps 36   Usoda dobrih in hudobnih

Ne vznemirjaj se zaradi hudobnih, *

ne zavidaj hudodelcem.

Posušili se bodo naglo kakor trava, *

zveneli bodo kakor mlado zelenje. —

 

Upaj v Gospoda in delaj dobro, *

da boš varno živel v domači deželi.

Vesêli se v Gospodu, *

izpolnil ti bo vse želje. —

 

Izroči svojo pot Gospodu, *

upaj vanj in skrbel bo zate.

Dal bo, da kakor luč zasije tvoja pravičnost *

in tvoja pravica kakor sonce opoldne. —

 

Pomiri se v Gospodu in vanj zaupaj, *

ne razburjaj se, če malopridnež uspeva.

Nehaj se jeziti in premagaj togoto, *

nikar se ne srdi, da te jeza v greh ne zavede. —

 

Hudobneži bodo iztrebljeni, *

kateri pa v Gospoda zaupajo, bodo deželo posedli.

Še malo in ne bo več grešnika, *

iskal boš njegov prostor, pa ga ne boš našel.

Krotki bodo deželo posedli *

in mir uživali v obilju. —

Grešnik pripravlja hudo pravičnemu, *

z zobmi škriplje zoper njega.

Gospod pa se mu posmehuje, *

ker ve, da je blizu dan njegovega konca. —

 

Grešniki izdirajo meče *

in napenjajo svoje loke,

hočejo pobiti siromaka *

in pomoriti tiste, ki hodijo po pravi poti.

A njih meč se bo zadrl v njih lastna srca, *

zdrobili se bodo njihovi loki. —

 

Bolje je malo, kar ima pravični, *

kakor veliko bogastvo hudobnih.

Hudobni bodo svojo moč izgubili, *

pravične pa Gospod podpira. —

 

Gospod skrbi za življenje poštenih, *

njih dediščina ostane na veke.

Ne bodo osramočeni v času nesreče, *

ne bodo stradali v dnevih lakote. —

 

Grešniki zvenejo kakor cvetje na polju, *

kakor dim izginejo Božji sovražniki.

Krivični jemlje na posodo in ne vrača, *

pravični pa je usmiljen in radodaren. —

 

Od Boga blagoslovljeni bodo deželo posedli, *

od Boga prekleti bodo pokončani.

Gospod utrjuje pravičnemu človeku korake *

in ga vodi varno do cilja.

Ne obleži, četudi pade, *

ker ga Gospod drži za roko. —

 

Od mladih let še nisem doživel, *

da bi bil zapuščen pravični.

Postaral sem se, a še nisem videl, *

da bi njegovi otroci prosili kruha.

Vedno je usmiljen in rad posoja, *

njegovi potomci so blagoslovljeni. —

 

Ogibaj se hudega in delaj dobro, *

pa boš ostal na veke.

Gospod ljubi pravičnost *

in ne zapusti svojih zvestih.

Nepošteni bodo uničeni, *

izginil bo zarod brezbožnih.

Pravični bodo posedli deželo *

in v njej prebivali na veke. —

Pravični govori modro, *

vse, kar pove, je resnica.

Božji zakon nosi v svojem srcu, *

zato ne zaide na kriva pota.

Hudobni sicer nanj prežijo *

in mu strežejo po življenju.

Toda Gospod ga ne pusti v njihovi roki, *

varuje ga pred obsodbo. —

 

Zaupaj v Gospoda *

in spolnjuj njegove zapovedi.

Povišal te bo, da boš posedel deželo *

in videl ponižanje grešnikov.

Videl sem hudobneža, kako je bil prevzeten, *

kakor košato drevo se je šopiril.

Toda ni ga bilo več, ko sem spet prišel mimo; *

iskal sem ga, pa ga nisem našel. —

 

Žívi pošteno, išči pravico, *

kdor ljubi mir, ima veselo bodočnost.

Grešniki pa bodo zavrženi, *

iztrebljeno bo potomstvo hudobnih.

Pravičnim pride rešitev od Gospoda, *

ki je njih pribežališče ob času stiske.

Gospod jim pomaga in jih rešuje zlobnežev, *

osvobaja jih, ker se k njemu zatekajo. —

– Nauči me dobrote, modrosti in vednosti,
– saj verujem v tvoje zapovedi.

 

Tiste dni je Nunov sin Jozue poslal skrivaj iz Setima dva oglednika z naročilom: »Pojdita, oglejta deželo, posebno Jeriho!« Šla sta in prišla v hišo hotnice, ki se je imenovala Rahaba, da bi tam prenočila. Tedaj se je povedalo kralju v Jerihi: »Glej, moža izmed Izraelovih sinov sta nocoj sem prišla ogledovat deželo!« Tedaj je kralj v Jerihi dal Rahabi reči: »Pripelji ven moža, ki sta šla k tebi, ki sta prišla v tvojo hišo; kajti prišla sta ogledovat vso deželo!«

A žena je vzela oba moža in ju skrila. Potem pa je rekla: »Res, moža sta prišla k meni, pa nisem vedela, odkod sta bila. Ko pa se je zmračilo in so se mestna vrata zapirala, sta moža odšla ven. Ne vem, kam sta moža šla. Hitite naglo za njima, ker ju še utegnete dohiteti!« Ona pa ju je peljala na streho in ju skrila pod lanena stebla, ki jih je imela razgrnjena na strehi. Možje pa so hiteli za njima po poti k Jordanu do brodov; potem so se zaprla mestna vrata, brž ko so odšli ven tisti, ki so hiteli za njima.

Preden pa sta zaspala, je stopila ona k njima na streho. Rekla je možema: »Vem, da vam je Gospod dal deželo; strah pred vami nas je prepadel in vsi prebivalci dežele trepetajo pred vami. Kajti slišali smo, da je Gospod posušil vodo Rdečega morja pred vami, ko ste šli iz Egipta, in kaj ste storili dvema amorejskima kraljema, ki sta bila onkraj Jordana, Sehonu in Ogu, ki ste ju pokončali z zakletvijo. Ko smo to slišali, nam je srce upadlo in v nikomer ni nič več poguma ostalo pred vami; kajti Gospod, vaš Bog, je Bog v nebesih zgoraj in na zemlji spodaj.

Zdaj pa, prosim, mi prisezita pri Gospodu: ker sem se jaz usmilila vaju, se tudi vidva usmilita hiše mojega očeta in mi dajta zanesljivo znamenje, da mi boste pustili pri življenju očeta in mater, brate in sestre z vsemi njihovimi svojci in nas rešili smrti!«

Moža sta ji odgovorila: »S svojim življenjem sva poroka za vaše življenje, če ne izdate te naše stvari; če nam Gospod da deželo, ti bomo izkazali usmiljenje in zvestobo.« Potem ju je po vrvi spustila skozi okno; kajti njena hiša je bila pri mestnem obzidju in ob obzidju je prebivala. In jima je rekla: »Pojdita na gorovje, da vaju ne srečajo zasledovalci! Tam se skrivajta tri dni, dokler se zasledovalci ne vrnejo; potem pojdita svojo pot!«

Moža pa sta ji rekla: »Tako bova spolnila prisego, s katero si naju zaprisegla: Glej, kadar pridemo v deželo, priveži to rdečo vrv na okno, skoz katero si naju spustila, in zberi pri sebi v hiši očeta in mater, brate in vso rodbino svojega očeta! Kdorkoli potem pride skozi vrata tvoje hiše na cesto, je sam odgovoren za svoje življenje, midva pa sva brez krivde. Kdorkoli pa bo s teboj v hiši, za njegovo življenje sva midva odgovorna, ako se ga roka dotakne. Toda če to našo stvar izdaš, sva prosta te prisege, s katero si naju zaprisegla.« Odgovorila je: »Bodi tako, kakor sta rekla!« Ko ju je odpustila, sta odšla. In privezala je rdečo vrv na okno.

Onadva sta šla in prišla na gorovje ter ostala tam tri dni, dokler se niso vrnili zasledovalci. Zasledovalci so ju iskali po vsej poti, a ju niso našli. Nato sta se moža vrnila, stopila z gorovja, šla čez in prišla k Nunovemu sinu Jozuetu ter mu povedala vse, kar se jima je prigodilo. Rekla sta Jozuetu: »Gospod nam je dal vso deželo v roke, saj tudi trepetajo vsi prebivalci dežele pred nami.«

SPEV (Jak 2, 24-26; Hebr 11, 31)

Človek se opravičuje iz del in ne samo iz vere. Ali ni bila prav tako iz del opravičena Rahaba, ker je sprejela poslance ter jih po drugem potu odpravila? * Kakor je namreč telo brez duha mrtvo, tako je tudi vera brez del mrtva.

Po veri ni bila pokončana z neverniki hotnica Rahaba, ker je v miru sprejela oglednike. * Kakor je namreč telo brez duha mrtvo, tako je tudi vera brez del mrtva.

Sv. Kromacij (škof v Ogleju 387-407), pisec teol. razlag in razprav

 

Gospod je imenoval svoje učence sol zemlje, ker so z nebeško modrostjo začinili srca človeškega rodu, ki jih je preslepil satan. Sedaj pa jih imenuje tudi luč sveta, ker jih je razsvetlil on, ki je prava in večna luč. Tako so tudi oni postali luč, ki sveti v temi.

Ker je sam sonce pravice, z vso pravico imenuje tudi svoje učence luč sveta. Po njih kot po kakšnih blestečih žarkih razliva na vesoljni svet luč svojega spoznanja. Ko so pokazali luč resnice, so iz človeških src pregnali temo zmote.

Tudi mi smo po njih razsvetljeni iz teme postali luč, kot pravi apostol: Nekdaj ste bili tema, zdaj ste pa luč v Gospodu: kakor otroci luči hodite. In spet: Niste otroci noči in ne teme, marveč ste otroci luči in otroci dneva.

Zato ima prav sveti Janez, ki v svojem pismu pričuje, ko pravi: Bog je luč, in kdor ostane v Bogu, je v luči, kakor je on v luči. Ko se torej veselimo, da smo rešeni iz teme zmot, moramo tudi kot otroci luči vedno hoditi v luči. Zato spet pravi apostol: Svetite kakor luči na svetu, držeč se besede življenja.

Če ne bomo tega delali, se bo zdelo, da v svojo in drugih škodo pokrivamo in skrivamo s pregrinjalom lastne nezvestobe to tako potrebno in koristno luč. Tudi vemo in smo brali, da je bil po pravici kaznovan tisti služabnik, ki je prejel talent, da bi zaslužil nebo, pa ga je raje skril, namesto da bi ga nesel v menjalnico.

Ta duhovna svetilka, ki je prižgana v korist našega zveličanja, mora vedno svetiti v nas. Na razpolago nam je svetilka božjih zapovedi in duhovne milosti, o kateri pravi David: Tvoja beseda mi je kakor svetilka, je kakor luč na moji poti. Tudi Salomon pravi: Zapoved je kakor svetilka.

Zato ne skrivajmo te svetilke postave in vere! Moramo jo visoko držati v Cerkvi kot na svetilniku, da bo v zveličanje mnogim, da se bomo sami krepčali ob svetlobi njene resnice in da bodo razsvetljeni vsi verni.

SPEV (Apd 11, 23-24)

Ko je Barnaba prišel v Antiohijo in videl božjo milost, se je razveselil. * Ker je bil odličen mož in poln Svetega Duha in vere.

Opominjal je vse, naj z odločnim srcem vztrajajo v Gospodu. * Ker je bil odličen mož in poln Svetega Duha in vere.

Slavimo Gospoda.

Aleluja.

Naj proslavimo Barnabovo zmago,
Kristusu dal je vse življenje svoje,
zdaj pa uživa vso nebeško slavo
v družbi njegovi.

 

Srečal je Pavla in se mu pridružil,
z njim je prenašal težo apostolstva,
v Božji modrosti vero je oznanjal
daljnim deželam.

 

Nič se ne čuva, ves je vdan Gospodu,
Božjemu ljudstvu pot v nebesa kaže,
dokler ne prejme v svojem zadnjem boju
venec nebeški.

 

Bog nam nakloni na njegovo prošnjo,
da bi odločno kakor on hodili,
v večnem naj domu pojemo vsi Bogu
pesem zahvale. Amen.

Ps 42   Hrepenenje po Božjem svetišču

 

O Bog, prisodi mi pravico, *

vodi mojo pravdo zoper nesveto ljudstvo.

Reši me hudobnega človeka, *

obvaruj me pred zvijačnim.

Ti, o Bog, si moja moč, zakaj me zavračaš? *

Zakaj hodim žalosten, ko me stiska sovražnik?

Pošlji svojo luč in svojo resnico, *

vodili me bosta in privedli na tvojo sveto goro.

Stopil bom k Božjemu oltarju, *

k Bogu mojega veselja in moje radosti.

Hvalil bom Boga, svojega Gospoda, *

igral mu bom na citre. —

 

Zakaj si žalostna, moja duša, *

zakaj se vznemirjaš?

Zaupaj v Boga, še ga bom hvalil, *

on je moj Bog in moj rešitelj. —

Iz 38,10–14.17–20    Bridkosti umirajočega in veselje ozdravljenega

 

Premišljujem, ali bom res moral umreti *

pri svojih najboljših letih?

Rad bi še živel na zemlji, *

saj drugače ne bom gledal Gospoda.

Ne bom več videl živega človeka, *

ne prebivalcev na svetu. —

 

Dom mojega telesa se podere, *

odnesejo ga kakor pastirski šotor.

Nit mojega življenja se pretrga, *

kakor bi jo tkalec odrezal.

Gospod, komaj sem začel živeti, *

ne pusti me prehitro umreti.

Moj Bog, ponoči upam do jutra, *

menda ne boš končal kot lev mojega življenja?

Cvrčim kot mlada lastovka, *

ko se oziram za teboj brez prestanka. —

 

Gospod, rešil si moje življenje smrti, *

vse moje grehe si vrgel daleč od sebe.

Grobovi niso po tvoji volji *

in smrt ni po tvoji zamisli.

Kogar polože v jamo, *

bo čakal na tvojo besedo.

Moje življenje je tebi v slavo, *

kakor oče sinovom bom oznanjal tvojo hvalo.

Gospod, naj žívi in zdravi pojemo pesmi, *

prepevamo v tvojem svetišču. —

Ps 64   Zahvala za Božje dobrote

 

Tebe, Bog, naj proslavljajo na Sionu, *

tebi naj spolnjujejo svoje zaobljube.

K tebi se obrača sleherni smrtnik, *

ker si usmiljen in uslišuješ prošnje.

Težijo nas naše krivde, *

a ti jih odpuščaš.

Blagor mu, kogar izvoliš in sprejmeš, *

da prebiva v tvojih dvorih.

O da bi mogli uživati dobrote tvoje hiše *

in svetost tvojega svetišča!

Čudovito nas uslišuješ *

in z velikimi deli razodevaš svojo pravičnost.

Usliši nas, o Bog, naš zveličar, *

upanje vse zemlje in daljnega morja. —

 

S svojo močjo utrjuješ gore, *

z vsemogočnostjo se opasuješ.

Miriš bučanje morja, *

šumenje njegovih valov in hrup narodov. —

 

Prebivalci zemlje trepetajo *

pred tvojimi čudovitimi znamenji.

Ves svet napolnjuješ z veseljem *

od vzhoda do zahoda. —

 

Obiskuješ zemljo in jo napajaš, *

množiš njeno bogastvo.

Z blagodejnim dežjem zalivaš žitna polja *

in daješ zemlji rodovitnost.

Namakaš njene brazde in poravnavaš grude, *

rahljaš jo z dežjem in blagoslavljaš njeno brstje. —

 

Radodarno daješ dobro letino, *

kamor stopiš, vse postane rodovitno.

V pustinjah namakaš pašnike, *

z bujnim zelenjem venčaš griče.

Na livade se vsipajo črede, *

njive po dolinah se ogrinjajo z žitom.

Gospod, vse vriska in poje, *

vse te slavi in ti daje hvalo. —

Pripovedovali so o Božji slavi in njegovi moči.
— Pripovedovali so o Božji slavi in njegovi moči.

O čudovitih delih, ki jih je storil.
— Pripovedovali so o Božji slavi in njegovi moči.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Pripovedovali so o Božji slavi in njegovi moči.

Hvaljen (Lk 1,68-79)

Hvaljen, Gospod, Bog naših očetov, *

obiskal je svoje ljudstvo in nas odrešil.

Obudil nam je mogočnega Zveličarja *

v hiši svojega služabnika Davida.

Napovedal ga je po svojih svetih prerokih, *

ki so ga oznanjali od davnih vekov.

Rešil nas bo naših sovražnikov, *

otel iz rok vseh, ki nas črtijo.

Izkazal nam je usmiljenje, kakor je obljubil očetom, *

spomnil se je svoje svete zaveze.

Prisegel je Abrahamu našemu očetu, *

da bomo rešeni iz rok sovražnikov.

Brez strahu bomo služili Gospodu *

v svetosti in pravičnosti vse dni življenja. —

 

In ti, dete, boš prerok Najvišjega, *

pojdeš namreč pred Gospodom, pripravljat mu pota.

Po tebi bo ljudstvo spoznalo Odrešenika, *

ki ga bo rešil njegovih grehov.

Obiskal nas bo po prisrčnem usmiljenju Vsemogočnega *

kakor sonce, ki vzhaja z višave.

Razsvetlil bo vse, ki sedijo v temi in smrtni senci, *

in naravnal na pot miru vse naše korake. —

Našega Zveličarja, ki je uničil smrt, osvetlil pa življenje in neminljivost po evangeliju, hvalimo in ga prosimo:

Svojo Cerkev si čudovito proslavil s svetimi in odličnimi učitelji,

– naj krščansko družino vedno učijo modri in plemeniti pastirji.

Svojemu ljudstvu si odpuščal grehe, kadar so sveti pastirji kakor Mojzes zanj molili,

– po njih priprošnji prenavljaj svojo Cerkev z nenehnim očiščevanjem.

Svete pastirje si izbral iz svojega ljudstva, jih posvečeval ter napolnjeval s Svetim Duhom,

– daj svojega Duha tudi vsem voditeljem ljudstva.

V tebi imajo svoj delež apostoli in njihovi nasledniki,

– naj se ne izgubi nobeden, ki je bil odkupljen s tvojo krvjo.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

Aleluja.

Vladar mogočni, pravi Bog,

v modrosti vodiš časov tek,

s svetlobo jutro razsvetliš

in poldan s soncem razžariš.

 

Pogási ogenj razprtij,

vročine kvarne reši nas,

telesno zdravje okrepčaj

in srcem daj resnični mir.

 

Predobri Oče, usliši nas,

in ti, njegov edini Sin,

in Sveti Duh, naš Tolažnik,

en Bog in kralj na vekomaj. Amen.

Ps 118,49–56 (VII)       Hvala Božji postavi

 

Spomni se besede, ki si mi jo rekel, *

zbudila mi je upanje.

Tvoja obljuba me tolaži, *

v stiski me poživlja. —

 

Prevzetneži me silno napadajo, *

ne krenem od tvoje postave.

Tvojih vekotrajnih zapovedi se spominjam, *

v oporo so mi in v uteho. —

 

Grabi me jeza zaradi grešnikov, *

ki zapuščajo tvojo postavo.

Tvoje zakone opevam, *

ko potujem po tej zemlji. —

 

Gospod, še ponoči se te spominjam *

in premišljujem tvoje besede.

To je moja naloga na svetu, *

da spolnjujem tvoje zapovedi. —

Ps 52   Nespamet hudobnih

 

»Ni Boga,« govorijo neumneži v svoji nespameti. *

Pokvarjeni so, delajo hudo, ni ga, ki bi delal dobro.

Gospod Bog gleda z nebes na človeške otroke, *

ali je še kdo razumen in ga išče. —

 

Vsi so zablodili in se pokvarili, *

ni ga, ki bi delal dobro, ni ga niti enega.

Ali se ne bodo spametovali hudodelci, *

ki bi radi kakor kruh požrli Božje ljudstvo? —

 

Boga ne priznavajo, *

a kjer ni vzroka za strah, trepetajo.

Bog je že premagal naše preganjalce; *

osramočeni so, ker jih je zavrgel. —

 

O da bi prišla od Gospoda rešitev, *

rešitev Božjemu ljudstvu!

Ko bo Bog rešil svoje ljudstvo, *

se bodo njegovi izvoljeni radovali in veselili. —

Ps 53,1–6.8–9  Kličimo Boga na pomoč

 

O Bog, zavzemi se zame v svoji dobroti, *

s svojo mogočnostjo mi pomagaj do pravice.

O Bog, usliši mojo molitev, *

poslušaj moje prošnje. —

 

Zoper mene so se vzdignili sovražniki, *

ne ozirajo se na Boga in mi strežejo po življenju.

Gospod pa mi pomaga *

in mi varuje življenje. —

 

Zato bom vesel opravljal daritve, *

slavil bom tvoje ime, Gospod, ker si dober.

Rešil si me iz sleherne stiske *

in ponižal moje sovražnike. —

Slavimo Gospoda.

Aleluja.

Naj proslavimo Barnabovo zmago,
Kristusu dal je vse življenje svoje,
zdaj pa uživa vso nebeško slavo
v družbi njegovi.

 

Srečal je Pavla in se mu pridružil,
z njim je prenašal težo apostolstva,
v Božji modrosti vero je oznanjal
daljnim deželam.

 

Nič se ne čuva, ves je vdan Gospodu,
Božjemu ljudstvu pot v nebesa kaže,
dokler ne prejme v svojem zadnjem boju
venec nebeški.

 

Bog nam nakloni na njegovo prošnjo,
da bi odločno kakor on hodili,
v večnem naj domu pojemo vsi Bogu
pesem zahvale. Amen.

Ps 48   Bogastvo je varljivo

 

Čujte, vsi narodi, *

poslušajte, vsi prebivalci zemlje.

Prisluhnite vsi, preprosti in visoki, *

bogati in revni enako. —

 

Govoril bom to, kar je modro, *

in mislil na to, kar je pametno.

Prisluhnil bom izrekom modrih, *

ob brenkanju na strune bom skušal prodreti v skrivnosti. —

 

Čemú bi se bal v dneh stiske, *

ko me obdajajo hudobni?

Zanašajo se na premoženje *

in ponašajo se z obilnim bogastvom. —

 

Toda nihče ne more odkupiti sam sebe, *

niti zase dati Bogu odkupnine.

Previsoka je cena življenja, da bi jo mogel plačati, *

kdor bi hotel živeti vekomaj in ne videti smrti.

Umirajo pametni in nespametni, *

svoje bogastvo zapuščajo drugim. —

 

Grobovi so njih zadnja bivališča od roda do roda, *

četudi so pokrajine imenovali po sebi.

Naj človeka še tako častijo, nobeden ne obstane, *

podoben je živali, ki pogine. —

Umrli bodo prevzetni in vsi tisti, *

ki uživajo nad pridobljenimi uspehi.

Smrt jim bo za pastirja, *

pognala jih bo v jamo kakor trop v stajo.

Naenkrat se bodo znašli v grobu, *

razpadli bodo pod zemljo. —

 

Mene pa bo Gospod rešil iz groba *

in me vzel s seboj v slavo.

Ne bodi žalosten, če vidiš koga bogateti, *

če raste premoženje njegove hiše.

Ko umrje, ne vzame s seboj ničesar, *

ne pojde z njim v grob njegovo imetje. —

 

Čeprav se je v življenju bahal s svojim bogastvom *

in so mu zavidali njegovo srečo,

nikdar več ne bo gledal svetlobe, *

zadela ga bo usoda njegovih očetov. —

 

Le kaj je človek v blagostanju, če je brez modrosti, *

podoben je živali, ki pogine. —

Raz 4,11;5,9.10.12  Pesem odrešenih

 

Gospod, naš Bog, zares si vreden, *

da prejmeš moč in čast in slavo.

Ti si vse ustvaril, *

po tvoji volji je bivalo in bilo ustvarjeno. —

 

Vreden si, Gospod, da vzameš knjigo *

in odpreš njene pečate.

Žrtvovan si bil in nas s svojo krvjo Bogu odkupil *

iz vsakega rodu in jezika in naroda in ljudstva.

Napravil si nas za kraljestvo in duhovnike našemu Bogu, *

kraljevali bomo na zemlji. —

 

Vredno je Jagnje, ki je bilo umorjeno, *

da prejme moč in modrost in božanstvo.

Njemu čast in vsemogočnost, *

njemu slava in hvala. —

Kratko berilo  (Kol 1,3a–6)
Zahvaljujemo se Bogu in Očetu našega Gospoda Jezusa Kristusa vedno, ko za vas molimo. Kajti slišali smo o vaši veri v Kristusu Jezusu in o ljubezni, ki jo imate do vseh svetih zaradi upanja, ki vam je shranjeno v nebesih. O njem ste že prej slišali pri oznanjevanju resnice evangelija, ki je med vami. Kakor po vsem svetu rodi sad in raste tudi pri vas.

Oznanjujte narodom Gospodovo slavo.
— Oznanjujte narodom Gospodovo slavo.

Pripovedujte vsem ljudstvom o njegovih čudovitih delih.
— Oznanjujte narodom Gospodovo slavo.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Oznanjujte narodom Gospodovo slavo.

Moja duša poveličuje Gospoda (Lk 1,46-55)

Moja duša poveličuje Gospoda, *

moje srce se raduje v Bogu, mojem zveličarju.

Ozrl se je na nizkost svoje dekle, *

glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi.

Velike reči mi je storil Vsemogočni, *

njegovo ime je sveto.

Iz roda v rod skazuje svoje usmiljenje *

vsem, ki mu zvesto služijo. —

 

Dvignil je svojo močno roko, *

razkropil je vse, ki so napuhnjenih misli.

Mogočne je vrgel s prestola *

in povišal je nizke.

Lačne je napolnil z dobrotami *

in bogate je odpustil prazne.

Sprejel je svoje izvoljeno ljudstvo, *

kakor je obljubil našim očetom.

Spomnil se je svoje dobrote *

do Abrahama in vseh njegovih potomcev. —

Bog, oče luči, nas je poklical k pravi veri v resnico po evangeliju svojega Sina. Prosímo ga za njegovo sveto ljudstvo in recimo:

Oče, ki si svojega Sina, velikega pastirja ovac, obudil od mrtvih,

– daj, da bomo njegove priče do konca zemlje.

Svojega Sina si poslal na svet, da ubogim oznani blagovest,

– naj oznanjujemo evangelij vsemu stvarstvu.

Svojega Sina si poslal sejat seme Božje besede,

– naj žanjemo v veselju, kar sejemo v trpljenju.

Svojega Sina si poslal, da bi po svoji krvi spravil svet s seboj,

– naj vsi sodelujemo pri tej spravi.

Svojega Sina si v nebesih postavil na svojo desnico,

– sprejmi naše rajne v svoje kraljestvo sreče.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

Aleluja.

Pesem 

Končujemo današnji dan,

zato vsi prósimo Boga,

Očeta, stvarnika sveta,

da zla bi nas obvaroval.

 

Naj v tebi, Bog, počivamo,

navzočnost tvojo čutimo

in slavo ti zapojemo,

ko nov dan spet dočakamo.

 

Zgubljene vrni nam moči,

naj zdravja vsak se veseli,

naj tvoje Božje slave sij

vse nočne blodnje prepodi.

 

Vse to nam daj, o večni Bog,

po svojem Sinu Jezusu,

ki s Svetim Duhom in s teboj

kraljuje v slavi vekomaj. Amen.

Ps 142,1–11 Molitev v stiski

 

Odpev Ne skrivaj pred mano svojega obličja, Gospod, kajti v tebe zaupam.

 

Gospod, usliši mojo molitev, *

čuj mojo prošnjo, ker si zvest in dober.

Ne kliči me pred svojo sodbo, *

saj ni nihče, ki živi, pravičen pred tabo. —

 

Sovražnik me preganja in v prah tepta moje življenje, *

pahnil me je v temo kot davno umrle.

Moj duh v meni skoraj ugaša, *

srce mi je otrpnilo.

Tvojih dobrot v davnih dnevih se spominjam, *

razmišljam o vseh tvojih delih. —

 

Svoje roke dvigam k tebi, *

po tebi me žeja kot suho zemljo.

Gospod, hitro me usliši, *

kajti moj duh že omaguje.

Ne skrivaj pred mano svojega obličja, *

da ne bom podoben tem, ki umirajo.

Naj skoraj prejmem tvojo milost, *

kajti v tebe zaupam.

Pokaži mi pot, po kateri naj hodim, *

saj v tvoje roke izročam svoje življenje. —

 

Reši me mojih sovražnikov, *

Gospod, v tebe upam.

Moj Bog si, úči me spolnjevati tvojo voljo, *

v svoji dobroti me varno vodi. —

 

Gospod, zaradi svojega imena me ohrani živega, *

po svoji dobroti me reši iz stiske.

 

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen. —

 

Odpev Ne skrivaj pred mano svojega obličja, Gospod, kajti v tebe zaupam.

 

Kratko berilo (1 Pt 5,8–9)

Trezni bodite, čujte: vaš nasprotnik hudič hodi okrog kakor rjoveč lev in išče, koga bi požrl. Ustavite se mu trdni v veri!

V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Rešil si nas, Gospod, zvesti Bog.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Evangeljski slavospev (Lk 2,29-32)

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

 

Zdaj odpuščaš, Gospod, svojega služabnika v miru, *

kakor si obljubil s svojo besedo.

Na svoje oči sem videl Zveličarja, *

ki si ga poslal vsem ljudstvom:

luč v razsvetljenje vseh narodov *

in v slavo Izraela, tvojega ljudstva. – Slava Očetu ... —

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

Molimo. Usmiljeni Bog, dobrohotno razsvetljuj nocojšnjo noč. Daj nam, svojim služabnikom, da bomo v miru zaspali in se ob zori novega dne v tvojem imenu veseli zbudili.
Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.

 

Spokojno noč in srečno smrt nam podeli vsemogočni Gospod. Amen.

Zdrava, o nebes Kraljica,

zdrava, angelov Gospa.

Zdrava, korenina, zdrava, vrata,

iz tebe svetu luč je prisijala.

O veseli se, Devica slavna, nad vse krasna,

bodi zdrava, o prelepa, prosi za nas Kristusa.