Brevir za 10. marec 2024

Po svetem izročilu zdaj
obhajamo ta postni čas
spokornih štirideset dni,
da naše duše prenovi.

 

Postava in preroki prej
začeli to navado so,
sam Kristus jo posvetil je,
začetnik časov in njih kralj.

 

Bodimo torej zmernejši
v pijači, jedi, govoru,
v zabavi, spanju in še kje,
bedimo skrbno nad seboj.

 

Ogibljimo se skritih zank,
poguba našim dušam so,
sovražnik zvit in premeten
prostora v nas naj ne dobi.

 

Nakloni, troedini Bog,
kar verni vsi te prosimo,
da mnogo nam sadov rodi
pobožna vnema postnih dni. Amen.

Ps 23   Gospod prihaja v svetišče

 

Gospodova je zemlja in kar jo napolnjuje, *

njegov je ves svet, njegovi vsi prebivalci.

Sredi morja mu je dal močne temelje *

in ga utrdil nad vodami. —

 

Kdo pojde na Gospodovo goro, *

kdo bo stal na njegovem svetem kraju?

Kdor je nedolžnih rok in čist v srcu, *

ne misli hudega in ne snuje prevare.

Ta bo prejel blagoslov od Gospoda *

in plačilo Boga, svojega odrešenika.

To je rod tistih, ki te iščejo, *

ki hočejo spoznati tebe, o Bog naših očetov. —

 

Na stežaj se odprite, starodavne duri, *

da vstopi kralj veličastva.

Kdo je ta kralj veličastva? *

Gospod, močni in silni, mogočni v boju. —

 

Na stežaj se odprite, starodavne duri, *

da vstopi kralj veličastva.

Kdo je ta kralj veličastva? *

Gospod vesolja, on je kralj veličastva. —

Ps 65   Pesem pri zahvalni daritvi

Pojte Bogu, vse dežele, *

pojte slavo njegovemu imenu.

Nad vse ga vedno slavite, *

govorite Bogu: »Kako čudovita so tvoja dela!

Tvojemu veličastvu se klanjajo celo tvoji sovražniki, *

vsa zemlja naj se ti klanja in tvoje ime opeva.« —

 

Pridite in poglejte Božja dela: *

čudovite reči je storil človeškim otrokom.

Rdeče morje je spremenil v suho zemljo, *

po suhem so šli Izraelci čez reko Jordan.

Veselimo se njegove mogočnosti, *

s svojo močjo gospoduje na veke.

Njegove oči gledajo na vse narode, *

naj si uporniki nič ne domišljajo. —

 

Slavite našega Boga, o ljudstva, *

razglašajte njegovo hvalo.

On nam daje življenje, *

noče, da bi omagali. —

 

O Bog, res si nas preizkušal, *

kakor srebro v ognju si nas prečistil.

Zapletel si nas v gosto mrežo, *

na ramena si nam naložil težko breme.

Sovražnikom si dovolil, *

da so nam hodili po glavah.

Šli smo skozi ogenj in vodo, *

a vendar si nas pripeljal na varno. —

- Tvoje besede, Gospod, so Duh in življenje.

- Ti imaš besede večnega življenja.

 

Tiste dni je Gospod govoril Mojzesu: »Vzemi Arona in z njim njegove sinove, oblačila, mazilno olje, junca za daritev za greh, oba ovna in koš z opresniki! Potem zberi vso občino pri vhodu v shodni šotor!«

Mojzes je storil, kakor mu je Gospod zapovedal, in občina se je zbrala pri vhodu v shodni šotor. Mojzes je rekel občini: »To je, kar je Gospod zapovedal storiti.«

Nato je pripeljal Mojzes Arona in njegove sinove in jih umil z vodo. Njega je odel v spodnje oblačilo, ga opasal s pasom, mu oblekel vrhnje oblačilo, mu nadel naramnik, ga prepasal s prevezo naramnika in mu ga z njo privezal. Nadel mu je naprsnik in v naprsnik del »urim« in »tumim«. Na glavo mu je del pokrivalo in privezal na pokrivalo spredaj zlato ploščico, sveti načelek, kakor je Gospod zapovedal Mojzesu.

Potem je vzel Mojzes mazilno olje, pomazilil prebivališče in vse, kar je v njem, in tako to posvetil. Pokropil je z njim sedemkrat oltar in pomazilil oltar in vse njegove priprave in umivalnik in njegovo stojalo, da jih je posvetil. Vlil je mazilnega olja Aronu na glavo in ga mazilil, da ga je posvetil. Nato je pripeljal Mojzes Aronove sinove in jih oblekel v spodnja oblačila, jih opasal s pasom in jim privezal visoke čepice, kakor je Gospod zapovedal Mojzesu.

Potem je pripeljal junca za daritev za greh; Aron pa in njegovi sinovi so juncu daritve za greh položili roke na glavo. Mojzes ga je zaklal, vzel krvi in s svojim prstom pomazal z njo rogove oltarja krog in krog in oltar očistil greha; drugo kri pa je izlil k znožju oltarja. Tako ga je očistil in posvetil.

Potem je vzel vso tolščo, ki je na drobu, jetrno pečico, obe ledvici in njuno tolščo. To je Mojzes sežgal na oltarju. Junca pa, njegovo kožo in meso in iztrebke je sežgal v ognju zunaj tabora, kakor je Gospod zapovedal Mojzesu.

Potem je Aron razprostrl svoje roke nad ljudstvo in ga blagoslovil; nato je stopil dol, ko je opravil daritev za greh in žgalno in mirovno daritev. Potem sta odšla Mojzes in Aron v shodni šotor, ko sta izstopila, sta blagoslovila ljudstvo: in Gospodovo veličastvo se je prikazalo vsemu ljudstvu. In ogenj je šinil izpred Gospoda in použil na oltarju žgalno daritev in tolščenine: vse ljudstvo je to videlo; zavriskali so od veselja in padli na svoje obličje.

 

SPEV (Hebr 7, 23.24; Sir 45, 7.8)

Duhovnikov je bilo več, ker jim je smrt branila ostati. * Kristus pa ima, ker ostane vekomaj, neminljivo duhovništvo.

Gospod je povišal Arona in mu dal duhovništvo za ljudstva, osrečil ga je s svojim sijajem. * Kristus pa ima, ker ostane vekomaj, neminljivo duhovništvo.

Sv. Avguštin (354-430), konvertit, škof v Hiponu v Severni Afriki, genij krščanske misli, eden štirih velikih zahodnih cerkvenih očetov

 

Bratje moji, Gospod je kratko rekel: Jaz sem luč sveta. Kdor gre za menoj, ne bo hodil v temi, marveč bo imel luč življenja. S temi besedami je nekaj zapovedal, nekaj obljubil. Storimo, kar je zapovedal, da ne bomo predrzno hrepeneli po tistem, kar je obljubil, da nam, ko bo sodil, ne poreče: Si pač storil, kar sem zapovedal, da terjaš, kar sem obljubil? Kaj si torej zapovedal, Gospod, naš Bog? Odgovarja ti: Da greš za menoj. Prosil si ga nasveta za življenje. Za kakšno življenje, če ne za ono, o katerem je rečeno: V tebi je vir vsega življenja?

Mi torej zdaj storimo in pojdimo za Gospodom: razvežimo vezi, ki nas ovirajo, da bi šli za njim. Kdo bi pa mogel razvozlati take vozle, če mu ne pomore on, kateremu je rečeno: Rešil si me. O njem pravi drug psalm: Gospod osvobaja jetnike, Gospod dviga potrte.

In za čim gredo rešeni in vzdignjeni, če ne za lučjo, ki jim pravi: Jaz sem luč sveta. Kdor gre za menoj, ne bo hodil v temi? Kajti Gospod razsvetljuje slepe. Zdaj smo torej, bratje, razsvetljeni, ker smo bili maziljeni z vero. Najpoprej je namreč svojo slino pomešal s prstjo, da bi mazilil sleporojenega. Tudi mi smo od Adama slepi rojeni in potrebujemo njega, da nas razsvetli. Pomešal je slino s prstjo. Beseda je meso postala in se med nami naselila. Pomešal je slino s prstjo, zato je bilo napovedano: Zvestoba bo pognala iz zemlje; on sam je pa rekel: Jaz sem pot, resnica in življenje.

Resnico bomo uživali, ko bomo iz obličja v obličje gledali; saj nam je tudi to obljubil. Kdo bi se namreč drznil upati, česar nam ne bi Bog milostno obljubil ali dal?

Gledali bomo iz obličja v obličje. Apostol pravi: Zdaj spoznavam deloma, zdaj nejasno v zrcalu, takrat pa iz obličja v obličje. Tudi apostol Janez pravi v svojem pismu: Preljubi! Zdaj smo božji otroci in se še ni pokazalo, kaj bomo. Vemo, da bomo, ko se prikaže, njemu podobni, ker ga bomo gledali, kakršen je. To je velika obljuba.

Če ga ljubiš, pojdi za njim. Ljubim ga, praviš, toda kod naj grem? Če bi bil Gospod, tvoj Bog, rekel: »Jaz sem resnica in življenje«, bi ti iz hrepenenja po resnici in iz želje po življenju kajpada iskal poti, po kateri bi mogel do njiju. Rekel bi si: Nekaj velikega je resnica, nekaj velikega je življenje; ko bi le vedel, kako bi moja duša prišla do njiju.

Vprašuješ kod? Poslušaj ga, da najprej pravi: Jaz sem pot. Preden reče, kam, pove, kod. Jaz sem pot. Kam drži pot? In resnica in življenje. Najprej je rekel, kod naj greš, nato je rekel, kam naj prideš. Jaz sem pot, jaz sem resnica, jaz sem življenje. Ko je pri Očetu, je resnica in življenje; ko je postal človek, je postal pot.

Ne pravi ti: »Trudi se in poišči pot, da prideš do resnice in življenja«. Ne pravi ti tako. Lenuh, vstani: pot sama je k tebi prišla in te je iz spanja zbudila, če te je vendar zbudila. Vstani in hodi!

Morda poskušaš hoditi, pa ne moreš, ker te noge bolijo. Od česa te noge bolijo? Si nemara tekal po hrapavih poteh, ker te je gnala lakomnost? Toda božja Beseda je tudi hrome ozdravljala. A praviš: »Imam zdrave noge, toda pota ne vidim.« Pomisli, da je tudi slepim dajala vid.

 

SPEV (Ps 118, 104-105; Jan 6, 69)

Sovražim vsako zlaganost. * Tvoja beseda mi je kakor svetilka, je kakor luč na moji poti.

Gospod, h komu pojdemo? Besede večnega življenja imaš. * Tvoja beseda mi je kakor svetilka, je kakor luč na moji poti.