Božja beseda za soboto, 9. februarja 1929

Bratje, po Jezusu neprenehoma prinašajmo Bogu hvalno daritev, to je sad ustnic, ki slavijo njegovo ime. Dobrodelnosti in miloščine pa ne pozabite, zakaj take daritve so Bogu všeč. Bodite poslušni svojim predstojnikom in bodite jim podložni, zakaj oni čujejo nad vašimi dušami kot taki, ki bodo dajali odgovor; da bodo to delali z veseljem in ne zdihovaje, kar bi ne bilo dobro za vas. Bog miru, ki je od mrtvih obudil našega Gospoda Jezusa, njega, ki je po krvi večne zaveze veliki pastir ovac, pa naj vas usposobi za vsako dobro delo, da spolnite njegovo voljo; in naj v vas, kar mu je všeč, izvrši po Jezusu Kristusu, ki mu bodi slava na vekov veke. Amen.

Odpev: »Gospod je moj pastir, nič mi ne manjka.«

Gospod je moj pastir, nič mi ne manjka;

na zelenih pašnikih mi daje ležišča.

K vodam počitka me vodi;

mojo dušo poživlja.

Odpev: »Gospod je moj pastir, nič mi ne manjka.«

Vodi me po pravih potih zaradi svojega imena.

Tudi če bi hodil v temni dolini,

ne bom se bal hudega, ker si ti z menoj:

tvoja gorjača in tvoja palica sta mi v tolažbo.

Odpev: »Gospod je moj pastir, nič mi ne manjka.«

Pogrinjaš mi mizo

vpričo mojih nasprotnikov;

z oljem mi glavo maziliš,

moj kelih je zvrhan.

Odpev: »Gospod je moj pastir, nič mi ne manjka.«

Dobrotljivost in milost mi sledita

vse dni mojega življenja;

in v Gospodovi hiši bom prebival

vse dni življenja.

Odpev: »Gospod je moj pastir, nič mi ne manjka.«

Tisti čas so se apostoli zbrali pri Jezusu ter mu povedali vse, kar so storili in učili. Rekel jim je: »Pojdite sami zase v samoten kraj in se nekoliko odpočijte.« Mnogo jih je namreč prihajalo in odhajalo, da še jesti niso utegnili. In odpeljali so se v čolnu v samoten kraj sami zase. Videli so jih pa, da odhajajo in mnogo jih je to zvedelo; in od vseh mest so tja hiteli peš in prišli pred njimi. Ko je Jezus izstopil, je zagledal veliko množico; zasmilili so se mu, ker so bili kakor ovce, ki nimajo pastirja, in jih je začel mnogokaj učiti.