Berilo

Prerok vidi Gospodovo veličastvo

Berilo iz knjige preroka Ezekijela (Ezk 1,2-5.24-28)

Peti dan meseca, v petem letu izgnanstva kralja Joahina, je prišla Gospodova beseda Ezekijelu, Buzijevemu sinu, duhovniku, v kaldejski deželi ob reki Kobaru. Tam je prišla Gospodova roka nadenj. Videl sem, in glej: od severa je privršel vihar z velikim oblakom, polnim plapolajočega ognja. Svetlobni sijaj ga je obdajal, in iz njegove notranjosti se je svetilo kakor škrlat iz sredine ognja. V njegovi sredi so bile postave, podobne štirim živim bitjem. Slišal sem šum njih perutnic, kakor šumenje velikih vodá, kakor grom Vsemogočnega; ko so šla, je bilo glasno šumenje kakor hrup vojske; ko so stala, so pobešala svoje perutnice. Slišalo se je šumenje …

Vrh nebesnega obloka, ki je bil nad njihovimi glavami, je bilo nekaj, kar je bilo videti kakor safir, nekaj, kar je bilo prestolu podobno, je bila zgoraj postava, podobna človeku. In videl sem nekaj kakor bleščeč škrlat, kar je bilo videti kakor ogenj naokrog, od dela, ki je bil videti kakor njegova ledja, in navzgor. Od dela, ki je bil videti kakor njegova ledja, in navzdol, sem videl nekaj kakor ogenj, in svetloba je bila okoli njega. Kakor mavrica na oblaku ob deževnem dnevu, taka je bila svetloba okoli njega. To je bila vnanja prikazen tega, kar je podobno Gospodovemu veličastvu. Ko sem to videl, sem padel na svoj obraz.

Psalm 148

Ps 148,1-2.11-14

Evangelij

Jezusova smrt in vstajenje nas vodita k svobodi

Iz svetega evangelija po Mateju (Mt 17,22-27)

Ko so bili učenci z Jezusom v Galileji, jim je rekel: »Sin človekov bo izdan ljudem v roke, umorili ga bodo in tretji dan bo vstal.« In zelo so se užalostili. Ko so prišli v Kafarnaum, so k Petru pristopili tisti, ki so pobirali davek dveh drahem, in so rekli: »Ali vaš učenik ne plačuje davka dveh drahem?« Odgovoril je: »Da!« Ko je pa vstopil v hišo, ga je Jezus prehitel z vprašanjem: »Simon, kaj se ti zdi, od koga jemljejo zemeljski kralji carino ali davek: od svojih sinov ali od tujcev?« Ker je ta odgovoril: »Od tujcev,« mu je Jezus rekel: »Torej so sinovi prosti. Da jih pa ne pohujšamo, pojdi k morju in vrzi trnek, in prvo ribo, ki se ujame, vzemi, ji odpri usta in boš našel novec statér; tega vzemi in jim ga daj zame in zase.«

Berilo

Oznanjamo skrito Božjo modrost

Berilo iz 1. pisma apostola Pavla Korinčanom (1 Kor 2,1-10)

¹ Tudi ko sem jaz prišel k vam, bratje, nisem prišel z visokostjo besede ali modrosti vam oznanjat pričevanje božje. ² Sklenil sem bil namreč nič drugega ne vedeti med vami ko Jezusa Kristusa, in to križanega. ³ In jaz sem prišel k vam slaboten in v strahu in velikem trepetu, ⁴ in moja beseda in moja pridiga ni bila v prepričevalnih besedah modrosti, ampak v skazovanju Duha in moči, ⁵ da bi vaša vera ne slonela na človeški modrosti, ampak na božji moči. ⁶ Modrost pa oznanjamo med popolnimi, toda ne modrosti tega sveta, tudi ne poglavarjev tega sveta, ki preminevajo, ⁷ marveč oznanjamo skrivnostno modrost božjo, ki jo je Bog pred veki naprej določil v naše poveličanje; ⁸ ki je ni spoznal nobeden izmed prvakov tega sveta; ko bi jo bili namreč spoznali, bi Gospoda veličastva ne bili križali, ⁹ ampak, kakor je pisano:
»Kar oko ni videlo in uho ni slišalo
in kar v človekovo srce ni prišlo,
kar je Bog pripravil njim, ki ga ljubijo«, ¹⁰ je nam Bog razodel po svojem Duhu; Duh namreč preiskuje vse, celo globočine božje.

Psalm 95

Ps 95,1-3.7.8.10

¹ Pridite, prepevajmo Gospodu,
vzklikajmo Skali našega zveličanja!
² Stopimo pred njegovo obličje s hvalnicami,
s spevi ga slavimo!
³ Zakaj velik Bog je Gospod,
velik kralj nad vsemi bogovi;
⁷ Zakaj on je naš Bog,
mi pa smo ljudstvo njegove paše in ovce njegove roke.
⁸ O da bi danes poslušali njegov glas:
»Ne zakrknite svojih src kot v Meribi,
kot ob dnevu Mase v puščavi,
¹⁰ Štirideset let se mi je gnusil ta rod
in sem rekel: Ljudstvo blodečega srca so,
ti ljudje ne spoznajo mojih potov.

Evangelij

Vi ste luč sveta

Iz svetega evangelija po Mateju (Mt 5,13-16)

Tisti čas je Jezus rekel svojim učencem: »Vi ste sol zemlje. Če pa se sol pokvari, s čim naj se solí? Ni za drugo, kakor da se vrže proč in jo ljudje pohodijo. Vi ste luč sveta. Mesto, ki stoji na gori, se ne more skriti. Svetilke tudi ne prižigajo in ne postavljajo pod mernik, temveč na podstavek, in sveti vsem, ki so v hiši. Takó naj vaša luč sveti pred ljudmi, da bodo videli vaša dobra dela in slavili vašega Očeta, ki je v nebesih.«