Božja beseda za nedeljo, 7. avgusta 2016
19. nedelja med letom (leto C)
»Ne boj se, mala čreda, kajti vaš Oče je sklenil, da vam da kraljestvo.« (Lk 13,32)1. berilo
Božja dela kličejo k zaupanju
Berilo iz knjige modrosti (Mdr 18,6-9)
Za tisto noč osvoboditve so naši očaki zvedeli vnaprej, da bi zanesljivo vedeli, katerim prisegam so verjeli, in se tako opogumili. Tvoje ljudstvo je pričakovalo rešitev za pravične in pogubo za sovražnike. S čimer si namreč nasprotnike kaznoval, si proslavil nas, ko si nas poklical k sebi. Sveti otroci dobrih so na skrivaj žrtvovali in složno izražali zvestobo Božji postavi, da bi bili sveti enako deležni dobrin in nevarnosti, ter so že vnaprej prepevali hvalnice očetov.
Psalm 33
2. berilo
Pravični so vedno Bogu zaupali
Berilo iz pisma Hebrejcem (Heb 11,1-2.8-19)
Bratje in sestre, vera je temelj tistega, v kar upamo, zagotovilo tistega, česar ne vidimo. Zaradi nje so namreč stari dosegli priznanje.
Ker je Abraham veroval, je ubogal klic, naj odide v deželo, ki naj bi jo dobil v delež. Odšel je, ne da bi vedel, kam gre. Ker je veroval, se je prisělil v obljubljeno deželo kot tujec in z Izakom in Jakobom, ki sta bila z njim deležna iste obljube, prebival v šotorih. Pričakoval je namreč mesto, ki ima temelje in je njegov graditelj in stvaritelj Bog. Ker je Sara, ki je bila neplodna, verovala, je dobila moč, da je kljub starosti spočela, saj je bila prepričana, da je zvest tisti, ki je dal obljubo. Zato se je tudi rodila enemu, in to omrtvelemu, tolikšna množica potomcev, kolikor je zvezd na nebu in kakor je brez števila peska na morskem obrežju.
V veri so pomrli vsi ti. Niso doživeli izpolnitve obljub, vendar so jih iz daljave gledali, pozdravljali in priznavali, da so na zemlji tujci in priseljenci. Tisti pa, ki takó govorijo, razodevajo, da domovino iščejo. Ko bi imeli v mislih tisto domovino, iz katere so prišli, bi imeli priložnost, da se vrnejo. Tako pa so hrepeneli po boljši, po nebeški. Zato se Bog ne sramuje, da se imenuje njihov Bog, saj jim je pripravil mesto. Ker je preizkušani Abraham veroval, je v dar prinesel Izaka. Edinorojenega sina je bil voljan darovati on, ki je prejel obljube in mu je bilo rečeno: ›Po Izaku se ti bo imenovalo potomstvo.‹ Mislil si je, da more Bog tudi od mrtvih obujati. Zato ga je - rečeno v prispodóbi - dobil nazaj od mrtvih.
Evangelij
Mt 24,42a.44
Aleluja
Aleluja. Čujte in bodite pripravljeni, kajti ob uri, ko ne pričakujete, bo prišel Sin človekov. Aleluja.
Vedno moramo biti pripravljeni
Iz svetega evangelija po Luku (Lk 12,32-48)
Tisti čas je Jezus rekel svojim učencem: »Ne boj se, mala čreda, kajti vaš Oče je sklenil, da vam dá kraljestvo. Prodajte svoje premoženje in dajte vbogajme. Naredite si mošnje, ki ne ostarijo, neizčrpen zaklad v nebesih, kamor se tat ne približa in kjer molj ne razjeda. Kjer je namreč vaš zaklad, tam bo tudi vaše srce. Vaša ledja naj bodo opasana in svetilke prižgane, vi pa bodite podobni ljudem, ki čakajo, kdaj se bo njihov gospodar vrnil s svatbe, da mu odprejo takoj, ko pride in potrka. Blagor tistim služabnikom, ki jih bo gospodar ob svojem prihodu našel budne! Resnično, povem vam: Opasal se bo in jih posádil za mizo. Pristopil bo in jim stregel. In če pride ob drugi ali tretji nočni straži in jih najde takó, blagor jim!
Védite pa: Če bi hišni gospodar vedel, ob kateri uri pride tat, ne bi pústil vlomiti v svojo hišo. Tudi vi bodite pripravljeni, kajti ob uri, ko ne pričakujete, bo prišel Sin človekov.« Peter je rekel: »Gospod, ali pripoveduješ to priliko za nas ali za vse?«
Gospod je dejal: »Kdo je torej zvesti in preudarni oskrbnik, ki ga bo gospodar postavil nad svojo služinčad, da ji odmeri hrano ob pravem času? Blagor tistemu služabniku, ki ga bo njegov gospodar ob prihodu našel, da tako dela! Resnično, povem vam: Čez vse svoje premoženje ga bo postavil. Če pa ta služabnik reče v svojem srcu: ›Moj gospodar zamuja s svojim prihodom‹ in začne pretepati hlapce in dekle, pojedati, popivati in se upijanjati, bo gospodar tega služabnika prišel ob dnevu, ko ga ne pričakuje, in ob uri, za katero ne ve; presekal ga bo na dvoje in mu dal delež z neverniki. Kajti tisti služabnik, ki spozna voljo svojega gospodarja, a ničesar ne pripravi in ne dela po njegovi volji, bo hudo tepen. Tisti pa, ki je ne spozna in stori kaj takega, kar zasluži udarce, bo malo tepen. Od vsakega, ki mu je bilo veliko dano, se bo veliko zahtevalo, in komur so veliko zaupali, bodo od njega toliko več terjali.«