Božja beseda za četrtek, 7. avgusta 2014
Četrtek 18. tedna med letom (leto II)
»Blagor ti, Simon, Jonov sin, kajti tega ti nista razodela meso in kri, ampak moj Oče, ki je v nebesih.« (Mt 16,19)Berilo
Sklenil bom novo zavezo in se grehov ne bom spominjal
Berilo iz knjige preroka Jeremija (Jer 31,31-34)
Pridejo dnevi, govori Gospod, ko sklenem z Izraelovo in Judovo hišo novo zavezo. Ne zaveze, kakršno sem sklenil z njihovimi očeti, takrat, ko sem jih za roko prijel, da jih izpeljem iz egiptovske dežele. To zavezo z menoj so prelomili, dasi sem bil njihov Gospod, govori Gospod: Ampak to je zaveza, ki jo sklenem po tistih dneh z Izraelovo hišo, govori Gospod: Svojo postavo položim v njihovo notranjost in jo zapišem v njihovo srce; jaz bom njihov Bog in oni bodo moje ljudstvo. Ne bodo se več med seboj opominjali in drug drugega učili: »Spoznajte Gospoda!« Vsi me bodo poznali, od najmanjšega do največjega, govori Gospod. Zakaj njihovo krivdo odpuščam in njihovih grehov se več ne spominjam.
Psalm 51
Evangelij
Aleluja
Aleluja. Kdor me ljubi, mojo besedo spolnjuje, moj oče ga ljubi in bova k njemu prišla. Aleluja.
Kristus obljubi Petru ključe kraljestva
Iz svetega evangelija po Mateju (Mt 16,13-23)
Ko je Jezus prišel v kraje Cezareje Filipove, je svoje učence spraševal: »Kaj pravijo ljudje, kdo je Sin človekov?« Odgovorili so: »Nekateri: da je Janez Krstnik, drugi: da je Elija, zopet drugi: da Jeremija ali kdo izmed prerokov.« Jezus jim reče: »Kaj pa vi pravite, kdo sem?« Spregovoril je Simon Peter in rekel: »Ti si Kristus, Sin živega Boga.«
Jezus mu je odgovoril: »Blagor ti, Simon, Jonov sin, zakaj meso in kri ti nista tega razodela, ampak moj Oče, ki je v nebesih. Pa tudi jaz tebi povem: Ti si Peter – Skala in na to skalo bom sezidal svojo Cerkev in peklenska vrata je ne bodo premagala. Dal ti bom ključe nebeškega kraljestva. Kar koli boš zavezal na zemlji, bo zavezano v nebesih, in kar koli boš razvezal na zemlji, bo razvezano v nebesih.«
Tedaj je učencem naročil, naj nikomur ne pravijo, da je on Kristus. Od tedaj je začel Jezus razodevati svojim učencem, da mora iti v Jeruzalem in veliko trpeti od starešin in velikih duhovnikov in pismoukov, da mora biti umorjen in tretji dan vstati od mrtvih. Peter ga je pa vzel v stran in mu začel braniti: »Nikakor, Gospod, to se ti ne sme zgoditi!« Ali obrnil se je in rekel Petru: »Pojdi od mene, satan! V spotiko si mi, ker ne misliš na to, kar je Božjega, ampak na to, kar je človeškega.«