Berilo

Izraelci niso cenili obljubljene dežele

Berilo iz 4. Mojzesove knjige (4 Mz 13,1-2.25-14,1.26-29.34-35)

Gospod je govoril Mojzesu: »Pošlji može, da ogledajo kanansko deželo, ki jo hočem dati Izraelovim sinovom!« Po štiridesetih dneh so se vrnili, ko so bili deželo ogledali. Ko so se vrnili, so prišli k Mojzesu in Aronu in k vsej občini Izraelovih sinov v Faransko puščavo, v Kedes.

Poročali so jima in vsej občini ter jim pokazali sad dežele. Tako so pripovedovali in govorili: »Prišli smo v deželo, kamor si nas poslal. Zares teče v njej mleko in med in tole je njen sad. Toda ljudstvo, ki biva v deželi, je močno, in mesta so utrjena in zelo velika; tudi Enakove sinove smo tam videli. Amalečani prebivajo v pokrajini Negeb; Hetejci, Jebusejci in Amorejci prebivajo na pogorju, Kanaanci pa prebivajo ob morju in poleg Jordana.«

Kaleb pa je miril ljudstvo pred Mojzesom in rekel: »Le pojdimo in se je polastimo, saj jo bomo mogli premagati.« Možje, ki so hodili z njim, pa so rekli: »Nikakor ne moremo iti nad to ljudstvo, ker je močnejše ko mi.« In razvpili so pred Izraelovimi sinovi deželo, ki so si jo ogledali: »Dežela, ki smo jo prehodili, da bi jo ogledali, je dežela, ki žre svoje prebivalce. Vsi ljudje, ki smo jih videli v njej, so ljudje visoke postave; videli smo tam tudi velikane, Enakove sinove, iz rodu velikanov: zdelo se nam je, da smo kakor kobilice, in tako smo se morali tudi njim zdeti.« Tedaj je vsa občina zagnala krik in vik, in ljudstvo je jokalo tisto noč.

Gospod je govoril Mojzesu in Aronu: »Kako dolgo naj še traja, da bo ta hudobna občina godrnjala zoper mene? Slišal sem godrnjanje Izraelovih sinov, ko godrnjajo zoper mene. Povej jim: ›Kakor resnično živim,‹ pravi Gospod, ›kakor ste glasno govorili pred menoj, resnično, tako vam bom storil! V tej deželi bodo popadala vaša trupla, vsi, kar vas je bilo preštetih po vsem vašem številu od dvajsetih let in više, ki ste godrnjali zoper mene. Kakor je bilo število dni, v katerih ste ogledovali deželo, štirideset, tako se boste pokorili za svoje krivde štirideset let, za vsak dan eno leto, da spoznate, kaj pomeni, če se umaknem od vas. Jaz, Gospod, sem govoril! Resnično, to bom storil vsej tej hudobni občini, ki se je zbrala zoper mene: v tej puščavi bodo shirali in tu pomrli.‹«

Psalm 106

Ps 106,6-7.13-14.21-22.23

Evangelij

Kristus hvali vero poganske žene

Iz svetega evangelija po Mateju (Mt 15,21-28)

Tisti čas se je Jezus umaknil v tirske in sidonske kraje. In glej, prišla je žena Kananejka iz tistih krajev in je zavpila: »Usmili se me, Gospod, sin Davidov! Mojo hčer zelo muči hudi duh.« Toda ni ji odgovoril besede. In pristopili so njegovi učenci ter ga prosili: »Odpravi jo, ker vpije za nami!« On je odgovoril: »Poslan sem le k izgubljenim ovcam Izraelove hiše.«

Ona pa je prišla in padla predenj, govoreč: »Gospod, pomagaj mi!« Odgovoril je: »Ni prav, da bi se kruh vzel otrokom in se vrgel psom.« Ona pa je rekla: »Res je, Gospod; saj tudi psički jedo od drobtinic, ki padajo z mize njih gospodarjev.« Tedaj ji je Jezus rekel: »O žena, velika je tvoja vera; zgôdi se ti, kakor želiš!« In njena hči je bila zdrava od tiste ure.