Berilo

Mojzes prosi za Božje usmiljenje

Berilo iz 2. Mojzesove knjige (2 Mz 32,7-14)

Tedaj je Gospod govoril Mojzesu: »Pojdi, stopi dol! Kajti tvoje ljudstvo, ki si ga izpeljal iz egiptovske dežele, ravna hudobno. Hitro so krenili s pota, ki sem jim ga zapovedal; naredili so si ulito tele, ga molili, mu darovali in rekli: ›Izrael, to je tvoj bog, ki te je izpeljal iz egiptovske dežele!‹«

Gospod je dalje rekel Mojzesu: »Videl sem to ljudstvo in glej, trdovratno ljudstvo je. Sedaj me pusti, da se vname moj srd zoper nje in jih pokončam; tebe pa napravim v velik narod!«

Mojzes pa je prosil Gospoda, svojega Boga, in rekel: »Gospod, zakaj se vnema tvoj srd zoper tvoje ljudstvo, ki si ga izpeljal iz egiptovske dežele z veliko močjo in z močno roko? Zakaj naj bi govorili Egipčani: ›Zlovoljno jih je izpeljal, da jih pomori v gorah in iztrebi s površja zemlje?‹ Odvrni se od togote svoje jeze in naj ti bo žal zaradi zla, ki si ga namenil svojemu ljudstvu! Spomni se svojih služabnikov, Abrahama, Izaka in Izraela, ki si jim prisegel pri sebi in jim obljubil: ›Namnožil bom vaš zarod kakor zvezde na nebu in vso to deželo, ki sem o njej govoril, bom dal vašemu zarodu v večno posest!‹« Tedaj je bilo Gospodu žal zaradi zla, o katerem je govoril, da bi ga storil svojemu ljudstvu.

Psalm 106

Ps 106,19-20.21-22.23

Evangelij

Mojzes je napovedoval odrešenika

Iz svetega evangelija po Janezu (Jn 5,31-47)

Tisti čas je rekel Jezus Judom: »Če jaz pričujem o sebi, moje pričevanje ni pravo; drug je, kateri pričuje o meni, in vem, da je pričevanje, ki ga daje o meni, pravo. Poslali ste k Janezu Krstniku in pričeval je za resnico; toda jaz ne sprejemam pričevanje od človeka, ampak pripovedujem to zaradi tega, da bi se vi zveličali. On je bil svetilka, ki gori in sveti, vi pa ste se hoteli nekaj časa veseliti ob njegovi luči. Jaz pa imam večje pričevanje, kakor je Janezovo; dela namreč, ki mi jih je dal moj Oče, da jih izvršim, prav ta dela, ki jih izvršujem, pričujejo o meni, da me je poslal Oče. Tudi Oče, ki me je poslal, je pričal o meni. Nikoli niste slišali njegovega glasu, niste videli njegove postave in tudi njegove besede nimate, da bi prebivala v vas, ker vi ne verujete tistemu, ki ga je on poslal.

Preiskujete pisma, ker mislite, da imate v njih večno življenje, a prav ta so, ki pričujejo o meni in vi nočete priti k meni, da bi imeli življenje. Slave ne sprejemam od ljudi, ali poznam vas, da nimate v sebi Božje ljubezni. Jaz sem prišel v imenu svojega Očeta in me nočete sprejeti; če pride kdo drug v lastnem imenu, ga boste sprejeli.

Kako bi mogli verovati vi, ki sprejemate čast drug od drugega in ne iščete časti, ki jo daje edini Bog? Ne mislite, da vas bom jaz tožil pri Očetu, vaš tožitelj je Mojzes, v katerega vi zaupate. Zakaj ko bi vi verjeli Mojzesu, bi verjeli meni, o meni je namreč on pisal. Če pa njegovemu pismu ne verjamete, kako boste verjeli mojim besedam?«

Berilo

Bog ga napolni z duhom razumnosti

Berilo iz Sirahove knjige (Sir 39,6-11)

Če véliki Gospod hoče, ga napolni z duhom razumnosti; on potem izliva besede svoje modrosti in v molitvi slavi Gospoda. On razume njegov sve`t in nauk in razmišlja o njegovih skrivnostih. On objavlja svoj vzgojni nauk in se ponaša s postavo Gospodove zaveze.

Mnogi hvalijo njegovo razumnost, ki ne bo na veke pozabljena; njegov spomin ne izgine in njegovo ime bo živelo od roda do roda. Narodi slavijo njegovo modrost in njegovo hvalo oznanja občestvo. Dokler živi, je njegovo ime spoštovano bolj kakor tisoč drugih, in če leže k pokoju, mu to zadostuje.

Psalm 1

Ps 1,1-6

Evangelij

Kdor sprejme otroka, sprejme Kristusa

Iz svetega evangelija po Marku (Mr 9,34-37)

Tisti čas so se učenci po poti med seboj pogovarjali, kdo je največji. In Jezus je sédel, poklical dvanajstere in jim govoril: »Če hoče biti kdo prvi, bodi izmed vseh zadnji in vsem služabnik.« In vzel je otroka, ga postavil v sredo mednje, ga objel ter jim rekel: »Kdorkoli sprejme katerega izmed takih otrok v mojem imenu, mene sprejme; in kdor mene sprejme, ne sprejme mene, temveč tistega, ki me je poslal.«