Berilo

Kristjani spoznajo Božjo milost v Pavlu

Berilo iz pisma apostola Pavla Galačanom (Gal 2,1-2.7-14)

Bratje, štirinajst let zatem sem spet šel v Jeruzalem z Barnabom in sem vzel s seboj tudi Tita. Šel sem pa gor po razodetju in sem jim predložil evangelij, ki ga oznanjam med pogani, posebej še njim, ki so bili veljavni, da bi morda ne tekel ali da bi ne bil tekel zaman.

Ko so ti videli, da mi je bilo poverjeno oznanjevanje evangelija med neobrezanimi kakor Petru med obrezanimi – kateri je namreč deloval v Petru, da je imel apostolstvo za obrezane, je deloval tudi v meni za pogane – in ko so spoznali milost, ki mi je bila dana, so Jakob in Kefa in Janez, ki veljajo za stebre, podali meni in Barnabu desnico vzajemnosti, naj greva midva med pogane, sami pa med obrezane; le ubogih naj bi se spominjala; in potrudil sem se, da bi prav to izvršil.

Ko pa je prišel Kefa v Antiohijo, sem se mu v obraz ustavil, ker je bil zaslužil grajo. Preden so namreč prišli nekateri od Jakoba, je jedel s pogani, ko pa so prišli, se je umikal in odtegoval, boječ se tistih, ki so bili iz obreze. In z njimi vred so se potajili tudi drugi Judje, tako da se je celo Barnaba dal zavesti po njihovi hlimbi.

Toda ko sem videl, da ne ravnajo prav po evangeljski resnici, sem rekel Kefu vpričo vseh: »Ako ti, ki si Jud, živiš po poganski šegi in ne po judovski, kako moreš pogane siliti, da bi živeli po judovski?«

Psalm 117

Ps 117,1.2

Evangelij

Apostoli prosijo Jezusa, naj jih uči moliti

Iz svetega evangelija po Luku (Lk 11,1-4)

Nekoč je Jezus na nekem kraju molil in, ko je nehal, mu je rekel eden izmed njegovih učencev: »Gospod, nauči nas moliti, kakor je tudi Janez naučil svoje učence.« In rekel jim je: »Kadar molite, recite: ›Oče, posvečeno bodi tvoje ime; pridi tvoje kraljestvo; naš vsakdanji kruh nam dajaj od dne do dne; in odpusti nam naše grehe; saj tudi mi odpuščamo vsakemu, kateri nam je dolžan; in ne vpelji nas v skušnjavo!‹«

Berilo

Vztrajali so v molitvi skupaj z Marijo

Berilo iz apostolskih del (Apd 1,12-14)

Potem ko je bil Jezus vzet v nebo, so se apostoli vrnili v Jeruzalem z gore, ki se imenuje Oljska in je blizu Jeruzalema, sobotni pot daleč. Ko so vstopili, so šli v gornjo sobo, kjer so ostajali Peter in Janez, Jakob in Andrej, Filip in Tomaž, Bartolomej in Matej, Jakob, Alfejev sin, Simon Gorečnik in Juda, Jakobov brat. Vsi ti so enodušno vztrajali v molitvi, z ženami, z Marijo, Jezusovo materjo in z njegovimi brati.

Spev z odpevom

Lk 1,46-55

Evangelij

Angel oznani Jezusovo rojstvo

Iz svetega evangelija po Luku (Lk 1,26-38)

Tisti čas je bil angel Gabriel od Boga poslan v galilejsko mesto, ki se imenuje Nazaret, k devici, zaročeni možu, ki mu je bilo ime Jožef, iz Davidove hiše, in devici je bilo ime Marija. Ko je prišel k njej, je rekel: »Zdrava, milosti polna. Gospod je s teboj!« Pri teh besedah se je prestrašila in je razmišljala, kaj naj pomeni ta pozdrav.

Angel ji je rekel: »Ne boj se, Marija, kajti našla si milost pri Bogu. Glej, spočela boš in rodila sina, ki mu daj ime Jezus. Ta bo velik in Sin Najvišjega; Gospod Bog mu bo dal prestol njegovega očeta Davida, kraljeval bo Jakobovi hiši vekomaj in njegovemu kraljestvu ne bo konca.«

Marija pa je rekla angelu: »Kako se bo to zgodilo, ko moža ne spoznam?« Angel ji je odgovoril: »Sveti Duh bo prišel nadte in moč Najvišjega te bo obsenčila, zato bo tudi Sveto, ki bo rojeno, Božji Sin. In glej, tvoja sorodnica Elizabeta je tudi spočela sina v svoji starosti; in to je šesti mesec njej, ki je nerodovitna; zakaj pri Bogu ni nič nemogoče.«

Marija je rekla: »Glej, dekla sem Gospodova, zgodi se mi po tvoji besedi!« In angel je šel od nje.