Berilo

Božje usmiljenje do drugih težko razumemo

Berilo iz knjige preroka Jona (Jon 4,1-11)

Jona se je zelo jezil. Molil je h Gospodu, rekoč: »Oh, Gospod, ali nisem prav na to mislil, ko sem bil še v svoji deželi! Zavoljo tega sem tudi hotel zbežati v Tarsis. Vedel sem namreč, da si dobrotljiv in usmiljen Bog, prizanesljiv in zelo milosrčen, in ti je žal hudega. Zdaj torej, Gospod, vzemi, prosim, moje življenje. Ker bolje mi je umreti, nego živeti.« Gospod pa reče: »Misliš, da imaš prav, ko se jeziš?«

Jona zapusti mesto in se ustavi vzhodno od mesta. Tam si napravi kolibo in sede v njeno senco, da bi videl, kaj se bo z mestom zgodilo. Gospod pa pripravi ricinov grm in stori, da zraste čez Jona, da bi mu delal senco nad glavo in mu pregnal slabo voljo. Jona se ricinovega grma zelo razveseli. Toda drugi dan, ko je napočila zarja, pošlje Bog črva, ki izpodje ricinov grm, da usahne.

Ko je nato vzšlo sonce, pošlje Bog žgoč vzhodni veter, in sonce je pripekalo Jonu na glavo, da je od vročine medlel. Tedaj si je želel smrti in je rekel: »Bolje mi je umreti, nego živeti.« Gospod pa pravi Jonu: »Misliš, da imaš prav, ko se jeziš zaradi ricinovega grma?« Odgovoril je: »Po pravici sem jezen do smrti!«

Tedaj reče Gospod: »Tebi je žal tega ricinovega grma, čeprav se ti nisi zanj trudil in ga nisi odgojil. V eni noči je zrasel in v eni noči usahnil. Jaz pa naj bi ne imel sočutja z Ninivami, velikim mestom, v katerem živi več kot sto dvajset tisoč ljudi, ki ne znajo razlikovati med svojo desnico in svojo levico, in toliko živali?«

Psalm 86

Ps 86,3-4.5-6.9-10

Evangelij

Apostoli prosijo Jezusa, naj jih uči moliti

Iz svetega evangelija po Luku (Lk 11,1-4)

Nekoč je Jezus na nekem kraju molil in, ko je nehal, mu je rekel eden izmed njegovih učencev: »Gospod, nauči nas moliti, kakor je tudi Janez naučil svoje učence.« In rekel jim je: »Kadar molite, recite: ›Oče, posvečeno bodi tvoje ime; pridi tvoje kraljestvo; naš vsakdanji kruh nam dajaj od dne do dne; in odpusti nam naše grehe; saj tudi mi odpuščamo vsakemu, kateri nam je dolžan; in ne vpelji nas v skušnjavo!‹«

Berilo

Vztrajali so v molitvi skupaj z Marijo

Berilo iz apostolskih del (Apd 1,12-14)

Potem ko je bil Jezus vzet v nebo, so se apostoli vrnili v Jeruzalem z gore, ki se imenuje Oljska in je blizu Jeruzalema, sobotni pot daleč. Ko so vstopili, so šli v gornjo sobo, kjer so ostajali Peter in Janez, Jakob in Andrej, Filip in Tomaž, Bartolomej in Matej, Jakob, Alfejev sin, Simon Gorečnik in Juda, Jakobov brat. Vsi ti so enodušno vztrajali v molitvi, z ženami, z Marijo, Jezusovo materjo in z njegovimi brati.

Spev z odpevom

Lk 1,46-55

Evangelij

Angel oznani Jezusovo rojstvo

Iz svetega evangelija po Luku (Lk 1,26-38)

Tisti čas je bil angel Gabriel od Boga poslan v galilejsko mesto, ki se imenuje Nazaret, k devici, zaročeni možu, ki mu je bilo ime Jožef, iz Davidove hiše, in devici je bilo ime Marija. Ko je prišel k njej, je rekel: »Zdrava, milosti polna. Gospod je s teboj!« Pri teh besedah se je prestrašila in je razmišljala, kaj naj pomeni ta pozdrav.

Angel ji je rekel: »Ne boj se, Marija, kajti našla si milost pri Bogu. Glej, spočela boš in rodila sina, ki mu daj ime Jezus. Ta bo velik in Sin Najvišjega; Gospod Bog mu bo dal prestol njegovega očeta Davida, kraljeval bo Jakobovi hiši vekomaj in njegovemu kraljestvu ne bo konca.«

Marija pa je rekla angelu: »Kako se bo to zgodilo, ko moža ne spoznam?« Angel ji je odgovoril: »Sveti Duh bo prišel nadte in moč Najvišjega te bo obsenčila, zato bo tudi Sveto, ki bo rojeno, Božji Sin. In glej, tvoja sorodnica Elizabeta je tudi spočela sina v svoji starosti; in to je šesti mesec njej, ki je nerodovitna; zakaj pri Bogu ni nič nemogoče.«

Marija je rekla: »Glej, dekla sem Gospodova, zgodi se mi po tvoji besedi!« In angel je šel od nje.