Berilo

Prerok ne more zbežati pred svojo službo

Berilo iz knjige preroka Jona (Jon 1,1-2,1;2,11)

Gospod je govoril Jonu, Amátijevemu sinu: »Vstani in pojdi v Ninive, veliko mesto, in pridiguj v njem! Zakaj njegova hudobija je prišla prédme.« Jona pa se je dvignil, da bi zbežal pred Gospodom v Tarsis. Šel je v Jafo in našel ladjo, namenjeno v Tarsis; plačal je brodnino in vstopil, da bi se peljal v Tarsis, proč od Gospodovega obličja.

Gospod pa je zagnal močan veter na morje, in nastal je velik vihar na morju. Ladja je bila v nevarnosti, da se razbije. Mornarji so se prestrašili in vsak je vpil k svojemu bogu; metali so ladijsko orodje v morje, da bi se tovor zmanjšal. Jona pa je stopil v notranjost ladje, legel in trdno zaspal. Tedaj pristopi k njemu poveljnik ladje in mu reče: »Kaj je s teboj, da spiš? Vstani, kliči k svojemu Bogu! Morebiti se nas Bog spomni, da ne poginemo.« In drug drugemu rečejo: »Pridite, žrebajmo, da zvemo, zakaj nas je zadela ta nesreča.« Vrgli so kocke in kocka je zadela Jona. Tedaj mu rečejo: »Pojasni nam vendar, zakaj nas je zadela ta nadloga? Kakšno je tvoje opravilo? Od kod si prišel? Katera je tvoja dežela? Iz katerega ljudstva si?« Reče jim: »Hebrejec sem. Častim Jahveja, Boga nebes, ki je naredil morje in kopno.« Tedaj se možje hudo prestrašijo in mu rečejo: »Kaj si vendar storil?«

Vedeli so namreč, da je zbežal spred Gospodovega obličja, ker jim je bil povedal. Vprašajo ga: »Kaj naj storimo s teboj, da se nam morje umiri?« Kajti morje se je vedno huje dvigalo. Odgovori jim: »Vzemite me in me vrzite v morje, in morje se vam umiri, zakaj vem, da je po moji krivdi prišel ta velik vihar nad vas.« Še so možje hrabro veslali, da bi dosegli kopno, a zaman, ker je morje bolj in bolj divjalo proti njim. Zato so zaklicali h Gospodu, rekoč: »Oh, Gospod, ne daj, da poginemo zavoljo življenja tega moža, in ne prištevaj nam nedolžne krvi; zakaj ti, o Gospod, delaš, kakor je tvoja volja.« Nato so vzeli Jona in ga vrgli v morje. In morje je nehalo besneti. Može pa je prevzel velik strah pred Gospodom; opravili so daritev Gospodu in storili obljube.

Gospod je poslal veliko ribo, da je Jona požrla. Jona je ostal v ribjem trebuhu tri dni in tri noči. Tedaj je Gospod ribi ukazal, in vrgla je Jona na kopno.

Spev z odpevom

Jon 2,2-5.8

Evangelij

Kdo je moj bližnji?

Iz svetega evangelija po Luku (Lk 10,25-37)

Tisti čas je vstal neki učitelj postave, ki je takole skušal Jezusa: »Učenik, kaj naj storim, da dosežem večno življenje?« On pa mu je rekel: »Kaj je pisano v postavi? Kako bereš?« Ta je odgovoril: »Ljubi Gospoda svojega Boga, z vsem srcem in vso dušo, in vso močjo in vsem mišljenjem, in svojega bližnjega kakor sam sebe.« – »Prav si odgovoril,« mu je rekel: »to izvršuj in boš živel.«

Ta se je pa hotel opravičiti in je rekel Jezusu: »In kdo je moj bližnji?« Jezus je povzel besedo in rekel: »Neki človek je šel iz Jeruzalema v Jeriho in je padel med razbojnike; ti so ga oplenili in mu zadali ran ter so odšli in ga pustili na pol mrtvega. Primerilo se je pa, da je šel po isti poti neki duhovnik in ga je videl in šel mimo. Prav tako je tudi levit, ki je prišel na to mesto in ga videl, šel mimo.

Ko pa je neki popoten Samarijan prišel do njega in ga videl, se mu je v srce zasmilil. Pristopil je in vlil v njegove rane olja in vina ter jih obvezal; in posadil ga je na svoje živinče, peljal do gostišča in zanj poskrbel. Drugi dan je vzel dva denarja in dal gostilničarju ter rekel: ›Poskrbi zanj in, kar boš več potrošil, ti jaz nazaj grede povrnem.‹

Kateri izmed teh treh, se ti zdi, je bližnji tistemu, ki je padel med razbojnike?« On je dejal: »Tisti, ki mu je skazal usmiljenje.« Jezus mu je rekel: »Pojdi in tudi ti tako delaj!«

Berilo

Vztrajali so v molitvi skupaj z Marijo

Berilo iz apostolskih del (Apd 1,12-14)

Potem ko je bil Jezus vzet v nebo, so se apostoli vrnili v Jeruzalem z gore, ki se imenuje Oljska in je blizu Jeruzalema, sobotni pot daleč. Ko so vstopili, so šli v gornjo sobo, kjer so ostajali Peter in Janez, Jakob in Andrej, Filip in Tomaž, Bartolomej in Matej, Jakob, Alfejev sin, Simon Gorečnik in Juda, Jakobov brat. Vsi ti so enodušno vztrajali v molitvi, z ženami, z Marijo, Jezusovo materjo in z njegovimi brati.

Spev z odpevom

Lk 1,46-55

Evangelij

Angel oznani Jezusovo rojstvo

Iz svetega evangelija po Luku (Lk 1,26-38)

Tisti čas je bil angel Gabriel od Boga poslan v galilejsko mesto, ki se imenuje Nazaret, k devici, zaročeni možu, ki mu je bilo ime Jožef, iz Davidove hiše, in devici je bilo ime Marija. Ko je prišel k njej, je rekel: »Zdrava, milosti polna. Gospod je s teboj!« Pri teh besedah se je prestrašila in je razmišljala, kaj naj pomeni ta pozdrav.

Angel ji je rekel: »Ne boj se, Marija, kajti našla si milost pri Bogu. Glej, spočela boš in rodila sina, ki mu daj ime Jezus. Ta bo velik in Sin Najvišjega; Gospod Bog mu bo dal prestol njegovega očeta Davida, kraljeval bo Jakobovi hiši vekomaj in njegovemu kraljestvu ne bo konca.«

Marija pa je rekla angelu: »Kako se bo to zgodilo, ko moža ne spoznam?« Angel ji je odgovoril: »Sveti Duh bo prišel nadte in moč Najvišjega te bo obsenčila, zato bo tudi Sveto, ki bo rojeno, Božji Sin. In glej, tvoja sorodnica Elizabeta je tudi spočela sina v svoji starosti; in to je šesti mesec njej, ki je nerodovitna; zakaj pri Bogu ni nič nemogoče.«

Marija je rekla: »Glej, dekla sem Gospodova, zgodi se mi po tvoji besedi!« In angel je šel od nje.