Berilo

Božja previdnost vodi izbiro zaročencev

Berilo iz Tobita (Tob 6,10-11;7,1.9-17;8,4-10)

Mladi Tobija in nadangel Rafael sta prišla v Rages. Tobija je vprašal svojega spremljevalca: »Kje hočeš, da ostaneva?« Angel mu je odgovoril: »Tu je mož, ki mu je ime Raguel, tvoj bližnji sorodnik. Ima hčer Saro.« Nato sta stopila k Raguelu, ki ju je vesel sprejel. Ko so se pogovorili, je Raguel dal zaklati ovna in pripraviti gostijo. Ko ju je vabil, naj prisedeta k obedu, je Tobija rekel: »Danes ne bom tukaj ne jedel ne pil, ako mi prej ne zagotoviš, kar bom prosil, in ne obljubiš, da mi boš dal svojo hčer Saro.« Ko je Raguel slišal to besedo, se je ustrašil, ker je vedel, kaj se je zgodilo onim sedmim možem, ki so bili šli k njej, in se je zbal, da bi se utegnilo tudi njemu podobno zgoditi. Ko je omahoval in prosečemu ni dal nobenega odgovora, mu je angel rekel: »Ne boj se mu je dati, ker temu, ki se boji Boga, je določena tvoja hči za ženo; zato je drug ni mogel dobiti.«

Tedaj je Raguel rekel: »Ne dvomim, da je Bog moje prošnje in solze sprejel pred svoje obličje. In verujem, da je zato vaju privedel k meni, da se Sara po Mojzesovi postavi poroči s svojim sorodnikom. Zdaj nikar ne dvomi, da ti jo bom dal.« In prijel je hčerkino desnico ter jo položil v Tobijevo desnico in rekel: »Bog Abrahamov in Bog Izakov in Bog Jakobov naj bo z vama, naj vaju zveže in izlije na vaju svoj polni blagoslov.« Vzeli so papir in napravili ženitveno pismo. Potem so se gostili in hvalili Boga.

Ko sta bila v sobi, je Tobija rekel Sari: »Otroka svetih sva in se ne moreva tako združiti kakor ljudje, ki Boga ne poznajo.« Vstala sta torej hkrati in oba skupaj goreče molila za zdravje. Tobija je govoril: »Gospod, Bog naših očetov, hvalijo naj te nebesa in zemlja, morje in studenci, reke in vse tvoje stvari, ki so v njih. Ti si naredil Adama iz prsti zemlje in si mu dal Evo za pomočnico. In zdaj, Gospod, ti veš, da svoje sestre ne jemljem za ženo zaradi pohote, ampak iz same ljubezni do potomcev, po katerih naj se tvoje ime hvali na vekov veke.« Sara pa je govorila: »Usmili se naju, Gospod, usmili se naju, da oba skupaj v zdravju dočakava starost!«

Psalm 128

Ps 128,1-2.3.4-5

Evangelij

Ljubimo Boga in bližnjega

Iz svetega evangelija po Marku (Mr 12,28-34)

Tisti čas je k Jezusu pristopil neki pismouk in ga vprašal: »Katera je prva med vsemi zapovedmi?« Jezus mu je odgovoril: »Prva zapoved med vsemi je: ›Poslušaj, Izrael, Gospod je naš Bog, edini Gospod. Ljubi torej Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem in vso dušo in vsem mišljenjem in vso močjo.‹ To je prva zapoved. Druga je tej enaka: ›Ljubi svojega bližnjega kakor sam sebe.‹ Večja od teh ni nobena druga zapoved.«

Pismouk pa mu je rekel: »Dobro, učenik, prav si rekel, da je Bog edini in ni drugega razen njega; in da je ljubiti njega z vsem srcem in vsem mišljenjem in vso dušo in vso močjo ter ljubiti bližnjega kakor sam sebe – več kakor vse žgalne in druge daritve.«

Videč, da je razumno odgovoril, mu je Jezus rekel: »Nisi daleč od Božjega kraljestva.« In nihče si ga ni upal še kaj vprašati.