Berilo

Ti so prišli iz velike bridkosti

Berilo iz knjige Razodetja (Raz 7,9-17)

Jaz, Janez, sem videl veliko množico, ki je nihče ni mogel prešteti, iz vseh narodov in rodov in ljudstev in jezikov; stali so pred prestolom in pred Jagnjetom, oblečeni v bela oblačila in s palmami v rokah. Klicali so z močnim glasom: »Odrešenje v našem Bogu, ki sedi na prestolu, in v Jagnjetu!« Vsi angeli so stali okrog prestola in starešin in štirih živih bitij in so padli pred prestolom na svoje obličje ter molili Boga: »Amen. Hvala in slava in modrost in zahvala in čast in oblast in moč našemu Bogu vekomaj. Amen.« In rekel mi je eden izmed starešin: »Tile, ki so oblečeni v bela oblačila, kdo so in od kod so prišli?« Odgovoril sem mu: »Moj Gospod, ti veš.« Rekel mi je: »To so tisti, ki so prišli iz velike bridkosti ter so oprali svoja oblačila in jih očistili z Jagnjetovo krvjo. Zato so pred Božjim prestolom in služijo Bogu noč in dan v njegovem svetišču in sedeči na prestolu bo prebival med njimi. Ne bodo več lačni in ne žejni, tudi sonce jih ne bo peklo ne druga vročina; Jagnje, ki je v sredi pred prestolom, jih bo namreč paslo in jih vodilo k virom živih voda; in Bog bo obrisal vse solze z njihovih oči.«

Psalm 23

Ps 23

Gospod je moj pastir, nič mi ne manjka;
² na zelenih pašnikih mi daje ležišča.
K vodam počitka me vodi.
³ Mojo dušo poživlja.
Vodi me po pravih potih
zaradi svojega imena.
⁴ Tudi če bi hodil v temni dolini,
ne bom se bal hudega, ker si ti z menoj:
tvoja gorjača in tvoja palica
sta mi v tolažbo.
⁵ Pogrinjaš mi mizo
vpričo mojih nasprotnikov;
z oljem mi glavo maziliš,
moj kelih je zvrhan.
⁶ Dobrotljivost in milost mi sledita
vse dni mojega življenja
in v Gospodovi hiši bom prebival
najdaljše čase.

Evangelij

Kristus nam daje kruha v obilju

Iz svetega evangelija po Janezu (Jn 6,1-15)

Tisti čas se je Jezus prepêljal na drugo stran Galilejskega, to je Tiberijskega jezera. Za njim je šla velika množica, ker je videla znamenja, ki jih je delal na bolnikih. On pa se je vzpel na goro in tam sédel s svojimi učenci. Blizu je bila pasha, judovska velika noč. Ko je Jezus povzdignil oči in videl, da prihaja k njemu velika množica, je rekel Filipu: »Kje naj kupimo kruha, da bodo tile jedli?« To pa je rekel, ker ga je preizkušal; sam je namreč vedel, kaj bo storil. Filip mu je odgovóril: »Za dvesto denarijev kruha jim ne bi bilo dosti, da bi vsak dobil vsaj majhen kos.« Eden izmed njegovih učencev, Andrej, brat Simona Petra, mu je rekel: »Tukaj je deček, ki ima pet ječmenovih hlebov in dve ribi, a kaj je to za toliko ljudi?« Jezus je dejal: »Recite ljudem, naj sedejo.« Bilo pa je na tistem kraju veliko trave. Posedlo je torej kakih pet tisoč mož.

Tedaj je Jezus vzel hlebe, se zahvalil in jih razdélil med sedeče. Prav tako je razdélil tudi ribe, kolikor so jih hoteli. Ko so se najedli, je rekel svojim učencem: »Poberite koščke, ki so ostali, da kaj ne bo šlo v izgubo.« Pobrali so jih torej in napolnili dvanajst košar s koščki, ki so od petih ječmenovih hlebov ostali tistim, ki so jedli. Ko so ljudje videli, da je stóril znamenje, so govorili: »Ta je resnično prerok, ki mora priti na svet.« Ker je Jezus spoznal, da nameravajo priti in ga s silo odvêsti, da bi ga postavili za kralja, se je spet sam umaknil na goro.