1. berilo

Psalm 89

2. berilo

Napravil nas je za kraljestvo in za duhovnike

Evangelij

1. berilo

Predpisi za velikonočno večerjo

¹ Gospod je rekel Mojzesu in Aronu v egiptovski deželi: ² »Ta mesec vam bodi začetek mesecev, bodi vam prvi med meseci v letu! ³ Govorita vsej Izraelovi občini: ‚Deseti dan tega meseca naj si vsak priskrbi po eno jagnje za družino, po eno jagnje za hišo. ⁴ Če pa je družina premajhna za eno jagnje, naj ga vzame skupno s svojim sosedom, ki je najbližji njegovi družini, po številu oseb; na jagnje pa štejte osebe po tem, kar more vsak pojesti! ⁵ Jagnje pa naj vam bo brez madeža, samec, enoletno; morete pa ga vzeti izmed ovac ali tudi izmed koz. ⁶ Hranite ga do štirinajstega dneva tega meseca! Potem ga naj zakolje vsa zbrana Izraelova občina proti večeru. ⁷ Vzamejo naj nekaj krvi in naj z njo pomažejo oba podboja in naddurje pri hišah, v katerih ga bodo jedli. ⁸ Tisto noč naj jedo meso, pečeno na ognju, in opresnike; z grenkimi zelišči naj ga jedo. ¹¹ Takole pa ga jejte: imejte ledja prepasana, čevlje na nogah in palico v roki; in jejte ga v naglici: to je mimohod Gospodov. ¹² Kajti to noč pojdem skoz egiptovsko deželo in udarim vse prvorojence v egiptovski deželi od človeka do živine in izvršim sodbo nad vsemi egiptovskimi bogovi: jaz, Jahve. ¹³ Tedaj bo kri za vas v znamenje na hišah, v katerih bivate: ko zagledam kri, pojdem mimo vas; in pri vas ne bo morilne šibe, ko udarim egiptovsko deželo. ¹⁴ Ta dan vam bodi v spomin in praznujte ga kot praznik Jahvejev; od roda do roda ga praznujte kot večno ustanovo!

Psalm 116

2. berilo

Kolikorkrat jemo ta kruh in pijemo kelih, oznanjamo Gospodovo smrt

Evangelij

Izkazal jim je ljubezen do konca

¹ Pred velikonočnim praznikom je Jezus, ker je vedel, da je prišla njegova ura, ko pojde s tega sveta k Očetu, in ker je vzljubil svoje, ki so bili na svetu, skazal svojim ljubezen do konca. ² Med večerjo – ko je bil hudič Judu, Simonovemu sinu, Iškarijotu, v srce že vdihnil, naj ga izda – je, ³ ker je vedel, da mu je Oče vse dal v roke, da je prišel od Boga in da odhaja k Bogu, ⁴ vstal od večerje, odložil vrhnje oblačilo, vzel prt in se opasal. ⁵ Potem je v umivalnik vlil vode in začel učencem umivati noge in jih brisati s prtom, s katerim je bil opasan. ⁶ Pride k Simonu Petru; ta mu pa reče: »Gospod, ti mi hočeš noge umiti?« ⁷ Jezus mu odgovori: »Tega, kar jaz delam, ti zdaj ne razumeš, a spoznal boš pozneje!« ⁸ Peter mu reče: »Ne boš mi nog umival, nikoli ne!« Jezus mu odgovori: »Ako te ne umijem, ne boš imel deleža z menoj.« ⁹ Simon Peter mu reče: »Gospod, ne le moje noge, ampak tudi roke in glavo!« ¹⁰ Jezus mu pravi: »Kdor se je skopal, mu ni treba drugega, kot da si umije noge, pa je ves čist. Tudi vi ste čisti, toda ne vsi.« ¹¹ Vedel je namreč, kdo ga bo izdal, zato je rekel: »Niste vsi čisti.« ¹² Ko jim je torej umil noge, vzel vrhnje oblačilo in spet sédel, jim je rekel: »Veste, kaj sem vam storil: ¹³ Vi me kličete: ‚Učenik‘ in ‚Gospod‘, in prav pravite; saj to sem. ¹⁴ Ako sem torej jaz, Gospod in Učenik, vam umil noge, ste tudi vi dolžni drug drugemu noge umivati. ¹⁵ Zgled sem vam namreč dal, da bi tudi vi delali, kakor sem vam jaz storil.