Božja beseda za sredo, 6. februarja 1929

Bratje, niste se še do krvi ustavljali v boju zoper greh; pozabili ste tolažbo, ki vam kakor sinovom govori: »Moj sin, ne preziraj Gospodovega strahovanja in ne omaguj, kadar te kara: kogar namreč Gospod ljubi, ga strahuje in tepe vsakega sina, katerega sprejme.« Za vzgojo to prenesite. Kakor s sinovi ravna Bog z vami; kajti kje je sin, ki bi ga oče ne strahoval? Nobeno strahovanje pa se takrat, ko se vrši, ne zdi veselo, ampak bridko; pozneje pa daje tistim, ki so po njem izučeni, miru polni sad pravičnosti. Zato »vzravnajte onemogle roke in klecava kolena ter napravite za svoje noge ravna pota«, da bi se to, kar je hromo, še ne izvinilo, marveč da bi ozdravelo.

Prizadevajte si za mir z vsemi in za svetost, brez katere nihče ne bo videl Gospoda. Pazite, da kdo ne izgubi Božje milosti; da ne bo kaka grenka korenina pognala ter delala nadlege in bi se jih po njej mnogo okužilo.

Odpev: »Gospodova milosrčnost traja vekomaj.«

Slavi, moja duša, Gospoda,

in vse, kar je v meni, njegovo sveto ime!

Slavi, moja duša, Gospoda,

ne pozabljaj nobene njegovih dobrot!

Odpev: »Gospodova milosrčnost traja vekomaj.«

Kakor se oče usmili otrok,

se Gospod usmili njih, ki se ga boje.

Zakaj on ve, iz česa smo,

spominja se, da smo prah.

Odpev: »Gospodova milosrčnost traja vekomaj.«

Gospodova milosrčnost traja vekomaj

nad njimi, ki se ga boje,

in njegova pravičnost nad otrok otroki,

nad njimi, ki držijo njegovo zavezo.

Odpev: »Gospodova milosrčnost traja vekomaj.«

Tisti čas je Jezus odšel v svoj kraj in spremljali so ga njegovi učenci. Ko je prišla sobota, je začel v shodnici učiti in mnogi so strme poslušali ter govorili: »Od kod ima ta vse to in kakšna je modrost, ki mu je dana, in kakšni čudeži se godijo po njegovih rokah? Ali ni to tesar, sin Marije in brat Jakoba in Jožefa in Juda in Simona? In ali niso njegove sestre tukaj pri nas?« In spotikali so se nad njim. Jezus jim je pa rekel: »Ni brez časti prerok razen v svojem kraju in med svojimi sorodniki in na svojem domu.« In ni mogel tam storiti nobenega čudeža, razen da je na nekatere bolnike položil roke in jih ozdravil. Čudil se je njihovi nevernosti. In hodil je po vaseh v okolici in učil.

Bratje in sestre, po postavi sem postavi umrl, da bi živel Bogu; s Kristusom sem križan, živim pa ne več jaz, ampak v meni živi Kristus; kolikor pa zdaj živim v telesu, živim v veri v Božjega Sina, ki me je vzljubil in zame dal sam sebe.

Odpev: »Tisti, ki sejejo v solzah, žanjejo veseli.«

Ko je Gospod nazaj peljal sionske jetnike,

nam je bilo, kot bi sanjali;

tedaj so bila naša usta polna smeha

in naš jezik radostnih pesmi.

Odpev: »Tisti, ki sejejo v solzah, žanjejo veseli.«

Tedaj so rekli med narodi:

»Velike reči je Gospod zanje storil!«

Da, velike reči je Gospod za nas storil,

razveselili smo se!

Odpev: »Tisti, ki sejejo v solzah, žanjejo veseli.«

Gospod, obrni našo usodo

kakor hudournike v južni deželi!

Tisti, ki sejejo v solzah,

žanjejo med veselim petjem.

Odpev: »Tisti, ki sejejo v solzah, žanjejo veseli.«

Odidejo in jokajo,

seme za sejanje nesoč;

pridejo z radostjo,

nesoč svoje snope.

Odpev: »Tisti, ki sejejo v solzah, žanjejo veseli.«

Tisti čas so enajsteri učenci šli v Galilejo, na goro, kamor jim je naročil Jezus. Ko so ga ugledali, so ga molili, a nekateri so dvomili. Jezus je pristopil in jim spregovoril te besede: »Dana mi je vsa oblast v nebesih in na zemlji. Pojdite torej in učite vse narode; krščujte jih v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha in učite jih izpolnjevati vse, kar koli sem vam zapovedal; in glejte, jaz sem z vami vse dni do konca sveta.«