Berilo

Duha prejemamo iz poslušnosti vere

Berilo iz pisma apostola Pavla Galačanom (Gal 3,1-5)

O nespametni Galačani, kdo vas je začaral, vas, pred katerih očmi je bil Jezus Kristus poprej naslikan kot med vami križani? Samo to bi rad zvedel od vas, ali ste prejeli Duha iz del postave, ali iz poslušnosti vere? Tako nespametni ste? Začeli ste z Duhom in zdaj končavate z mesom? Ste zaman toliko trpeli? Če bi vsaj samo zaman. Ta, ki vam torej daje Duha in dela med vami čudeže, ali dela to iz del postave, ali iz poslušnosti vere?

Spev z odpevom

Lk 1,69-70.71-72.73-75

Evangelij

Kristus nas uči moliti, stanovitno in zaupno

Iz svetega evangelija po Luku (Lk 11,5-13)

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: »Kdo izmed vas bo imel prijatelja in bo šel k njemu opolnoči ter mu rekel: ›Prijatelj, posodi mi tri hlebe, ker je moj prijatelj prišel k meni s pota, pa nimam kaj predenj položiti,‹ pa bi oni znotraj odgovoril: ›Ne delaj mi nadlege; vrata so že zaprta in moji otroci z menoj v postelji; ne morem vstati in ti dati‹ – povem vam, četudi ne bo vstal in mu dal zato, ker je njegov prijatelj, bo vendar zaradi njegove nadležnosti vstal in mu dal, kolikor potrebuje.

In jaz vam pravim: Prosite in se vam bo dalo; iščite in boste našli; trkajte in se vam bo odprlo. Vsak, kdor prosi, prejme; in kdor išče, najde; in kdor trka, se mu bo odprlo.

Ali koga izmed vas, očetje, bo sin prosil kruha, pa mu bo dal kamen? Ali ribe, pa mu bo dal namesto ribe kačo? Ali ga bo prosil jajca, pa mu bo dal škorpijona? Če torej vi, ki ste hudobni, znate dobre darove dajati svojim otrokom, koliko bolj bo vaš nebeški Oče dal Svetega Duha tistim, ki ga prosijo.«

Berilo

Bog je dajal hrano v puščavi

Berilo iz 5. Mojzesove knjige (5 Mz 8,2-5)

Mojzes je govóril ljudstvu: »Spominjaj se vse poti, po kateri te je Gospod, tvoj Bog, teh štirideset let vôdil po puščavi, da bi te ponižal in preizkusil in tako spoznal, kaj je v tvojem srcu, ali boš izpolnjeval njegove zapovedi ali ne. Poniževal te je in te stradal, pa te hranil z mano, ki je nisi poznal in je niso poznali tvoji očetje; pokazati ti je hotel, da človek ne živi samo od kruha, kajti človek živi od vsega, kar prihaja iz Gospodovih ust. Tvoja obleka ni razpadla s tebe in noga ti ni otekla že štirideset let Spoznaj v svojem srcu, da te Gospod, tvoj Bog, vzgaja, kakor vzgaja kdo svojega sina!«

Ali

Bog opraviči in poveliča

Berilo iz pisma apostola Pavla Rimljanom (Rim 8,22-30)

Bratje in sestre, vemo, da doslej vse stvarstvo skupno vzdihuje in trpi v porodnih bolečinah. Pa ne le ono, ampak tudi mi, ki imamo prvine Duha; tudi mi sami pri sebi vzdihujemo, ko čakamo posinovljenja, odrešenja svojega telesa. Za to upanje smo bili namreč rešeni. Upanje, ki se vidi, pa ni upanje. Kajti kar kdo vidi, čemu bi to še upal? Če pa upamo, česar ne vidimo, pričakujemo v potrpežljivosti. Prav tako pa tudi Duh podpira našo slabotnost; kaj naj bi namreč prosili, kakor je treba, ne vemo, temveč sam Duh prosi za nas z neizrekljivimi vzdihi. On, ki preiskuje srca, pa ve, kaj je namen Duha, ker po Božji volji prosi za svete. Vemo pa, da tistim, ki ljubijo Boga, vse pripomore k dobremu, njim, ki so poklicani po njegovem sklepu. Tiste, ki jih je vnaprej poznal, je namreč tudi vnaprej določil, naj bodo podobni njegovemu Sinu, da bi bil on prvorojenec med mnogimi brati. Tiste, ki jih je vnaprej določil, je tudi poklical; in katere je poklical, jih je tudi opravičil; tiste pa, ki jih je opravičil, je tudi poveličal.

Psalm 102

Ps 102,1-4.8-9.13.14.17-18

² Gospod, usliši mojo molitev,
moj klic naj pride k tebi!
³ Ne skrivaj svojega obličja pred mano
ob dnevu moje stiske!
Nagni k meni svoje uho;
ko te kličem, me hitro usliši!
⁴ Zakaj moji dnevi izginjajo kot dim,
moje kosti žgo ko žerjavica;
⁸ brez sna sem in vzdihujem
kakor osamela ptica na strehi;
⁹ neprestano se mi rogajo moji sovražniki,
ti, ki divjajo zoper mene, kolnejo z mojim imenom.
¹³ Ti pa, Gospod, ostaneš na veke,
tvoj spomin od roda do roda.
¹⁴ Vzdigni se, bodi milostljiv Sionu;
zakaj čas je, da se ga usmiliš, ker je prišla ura.
¹⁷ ko Gospod zopet pozida Sion,
se prikaže v svojem veličastvu,
¹⁸ se obrne k molitvi siromakov,
njih prošnje ne bo zavrgel.

Evangelij

Bodite vedno pripravljeni

Iz svetega evangelija po Luku (Lk 12,35-40)

³⁵ Vaša ledja naj bodo opasana in svetilke prižgane ³⁶ in vi bodite podobni ljudem, ki čakajo, kdaj se njihov gospod vrne s svatbe, da mu takoj odpró, ko pride in potrka. ³⁷ Blagor služabnikom, ki jih gospod ob svojem prihodu najde čuječe! Resnično, povem vam, da se bo opasal in jih posadil za mizo in bo pristopil ter jim stregel. ³⁸ In če pride ob drugi straži in če pride ob tretji straži in jih tako najde, blagor tem služabnikom! ³⁹ To pa vedite, da bi hišni gospodar, ko bi vedel, ob kateri uri pride tat, čul in bi svoje hiše ne pustil podkopati. ⁴⁰ Tudi vi bodite pripravljeni; zakaj ob uri, ko ne mislite, bo prišel Sin človekov.«