Berilo

Božje usmiljenje do drugih težko razumemo

Berilo iz knjige preroka Jona (Jon 4,1-11)

Jona se je zelo jezil. Molil je h Gospodu, rekoč: »Oh, Gospod, ali nisem prav na to mislil, ko sem bil še v svoji deželi! Zavoljo tega sem tudi hotel zbežati v Tarsis. Vedel sem namreč, da si dobrotljiv in usmiljen Bog, prizanesljiv in zelo milosrčen, in ti je žal hudega. Zdaj torej, Gospod, vzemi, prosim, moje življenje. Ker bolje mi je umreti, nego živeti.« Gospod pa reče: »Misliš, da imaš prav, ko se jeziš?«

Jona zapusti mesto in se ustavi vzhodno od mesta. Tam si napravi kolibo in sede v njeno senco, da bi videl, kaj se bo z mestom zgodilo. Gospod pa pripravi ricinov grm in stori, da zraste čez Jona, da bi mu delal senco nad glavo in mu pregnal slabo voljo. Jona se ricinovega grma zelo razveseli. Toda drugi dan, ko je napočila zarja, pošlje Bog črva, ki izpodje ricinov grm, da usahne.

Ko je nato vzšlo sonce, pošlje Bog žgoč vzhodni veter, in sonce je pripekalo Jonu na glavo, da je od vročine medlel. Tedaj si je želel smrti in je rekel: »Bolje mi je umreti, nego živeti.« Gospod pa pravi Jonu: »Misliš, da imaš prav, ko se jeziš zaradi ricinovega grma?« Odgovoril je: »Po pravici sem jezen do smrti!«

Tedaj reče Gospod: »Tebi je žal tega ricinovega grma, čeprav se ti nisi zanj trudil in ga nisi odgojil. V eni noči je zrasel in v eni noči usahnil. Jaz pa naj bi ne imel sočutja z Ninivami, velikim mestom, v katerem živi več kot sto dvajset tisoč ljudi, ki ne znajo razlikovati med svojo desnico in svojo levico, in toliko živali?«

Psalm 86

Ps 86,3-4.5-6.9-10

Evangelij

Apostoli prosijo Jezusa, naj jih uči moliti

Iz svetega evangelija po Luku (Lk 11,1-4)

Nekoč je Jezus na nekem kraju molil in, ko je nehal, mu je rekel eden izmed njegovih učencev: »Gospod, nauči nas moliti, kakor je tudi Janez naučil svoje učence.« In rekel jim je: »Kadar molite, recite: ›Oče, posvečeno bodi tvoje ime; pridi tvoje kraljestvo; naš vsakdanji kruh nam dajaj od dne do dne; in odpusti nam naše grehe; saj tudi mi odpuščamo vsakemu, kateri nam je dolžan; in ne vpelji nas v skušnjavo!‹«

Berilo

Bog je dajal hrano v puščavi

Berilo iz 5. Mojzesove knjige (5 Mz 8,2-5)

Mojzes je govóril ljudstvu: »Spominjaj se vse poti, po kateri te je Gospod, tvoj Bog, teh štirideset let vôdil po puščavi, da bi te ponižal in preizkusil in tako spoznal, kaj je v tvojem srcu, ali boš izpolnjeval njegove zapovedi ali ne. Poniževal te je in te stradal, pa te hranil z mano, ki je nisi poznal in je niso poznali tvoji očetje; pokazati ti je hotel, da človek ne živi samo od kruha, kajti človek živi od vsega, kar prihaja iz Gospodovih ust. Tvoja obleka ni razpadla s tebe in noga ti ni otekla že štirideset let Spoznaj v svojem srcu, da te Gospod, tvoj Bog, vzgaja, kakor vzgaja kdo svojega sina!«

Ali

Bog opraviči in poveliča

Berilo iz pisma apostola Pavla Rimljanom (Rim 8,22-30)

Bratje in sestre, vemo, da doslej vse stvarstvo skupno vzdihuje in trpi v porodnih bolečinah. Pa ne le ono, ampak tudi mi, ki imamo prvine Duha; tudi mi sami pri sebi vzdihujemo, ko čakamo posinovljenja, odrešenja svojega telesa. Za to upanje smo bili namreč rešeni. Upanje, ki se vidi, pa ni upanje. Kajti kar kdo vidi, čemu bi to še upal? Če pa upamo, česar ne vidimo, pričakujemo v potrpežljivosti. Prav tako pa tudi Duh podpira našo slabotnost; kaj naj bi namreč prosili, kakor je treba, ne vemo, temveč sam Duh prosi za nas z neizrekljivimi vzdihi. On, ki preiskuje srca, pa ve, kaj je namen Duha, ker po Božji volji prosi za svete. Vemo pa, da tistim, ki ljubijo Boga, vse pripomore k dobremu, njim, ki so poklicani po njegovem sklepu.

Tiste, ki jih je vnaprej poznal, je namreč tudi vnaprej določil, naj bodo podobni njegovemu Sinu, da bi bil on prvorojenec med mnogimi brati. Tiste, ki jih je vnaprej določil, je tudi poklical; in katere je poklical, jih je tudi opravičil; tiste pa, ki jih je opravičil, je tudi poveličal.

Psalm 102

Ps 102,1-4.8-9.13.14.17-18

Evangelij

Bodite vedno pripravljeni

Iz svetega evangelija po Luku (Lk 12,35-40)

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Vaša ledja naj bodo opasana in svetilke prižgane in vi bodite podobni ljudem, ki čakajo, kdaj se vrne njihov gospod s svatbe, da mu takoj odprejo, ko pride in potrka. Blagor služabnikom, ki jih gospod ob svojem prihodu najde čuječe! Resnično, povem vam, da se bo opasal in jih posadil za mizo in bo pristopil ter jim stregel.

In če pride ob drugi straži in če pride ob tretji straži in jih tako najde, blagor jim! To pa vedite, da bi hišni gospodar, ko bi vedel, ob kateri uri pride tat, ne dal, da bi podkopali njegovo hišo. Tudi vi bodite pripravljeni; kajti ob uri, ko ne mislite, bo prišel Sin človekov.