Berilo

Preskušani se kesa svojega nerazumnega govorjenja

Berilo iz Jobove knjige (Job 42,1-3.5-6.12-17)

Tedaj je Job odvrnil Gospodu in rekel: »Zdaj vem, da vse premoreš, da ti noben sklep ni neizvedljiv. ›Kdo je, ki načrtno delo zatemnjuje brez pameti?‹ Torej sem govoril brez razumevanja; prečudežno je to bilo, da bi doumel. Z ušesom sem slišal o tebi, a zdaj te je videlo moje oko. Zato preklicujem in se kesam v prahu in pepelu.«

Bog je blagoslavljal Joba potlej še bolj ko prej. Imel je štirinajst tisoč ovac, šest tisoč kamel, tisoč parov volov in tisoč oslic. Imel je sedem sinov in tri hčere. Prvi je dal ime Grlica, drugi Dišavka, tretji Lepotica. V vsej deželi ni bilo tako lepih žen, kakor so bile Jobove hčere. Njihov oče jim je dal dediščino med njihovimi brati.

Job je potem živel še sto štirideset let in je videl svoje sinove in vnuke do četrtega rodu. In Job je umrl star in zelo prileten.

Psalm 119

Ps 119,66.71.75.91.125.130

Evangelij

Veselimo se, da smo določeni za zveličanje

Iz svetega evangelija po Luku (Lk 10,17-24)

Dvainsedemdeseteri učenci so se vrnili veseli in so pripovedovali: »Gospod, celo hudi duhovi so nam pokorni v tvojem imenu.« Jezus jim je rekel: »Videl sem satana, da je padel z neba kakor blisk. Glejte, dal sem vam oblast, stopati na kače in škorpijone in na vsakršno sovražnikovo moč in nič vam ne bo škodovalo. Vendar se ne veselite tega, da so vam pokorni duhovi, ampak veselite se, da so vaša imena zapisana v nebesih.«

Prav to uro se je razveselil v Svetem Duhu in rekel: »Slavim te, Oče, Gospod nebes in zemlje, da si prikril to modrim in razumnim in razodel malim. Da, Oče, zakaj tako ti je bilo všeč. Vse mi je izročil moj Oče in nihče ne ve, kdo je Sin, razen Očeta; in kdo je Oče, razen Sina in tistega, komur hoče Sin razodeti.« Posebej se je obrnil k učencem in rekel: »Srečne oči, katere vidijo, kar vi vidite! Povem vam, da so mnogi preroki in kralji želeli videti, kar vi vidite, pa niso videli; in slišati, kar vi slišite, pa niso slišali.«

Berilo

Bog je dajal hrano v puščavi

Berilo iz 5. Mojzesove knjige (5 Mz 8,2-5)

Mojzes je govóril ljudstvu: »Spominjaj se vse poti, po kateri te je Gospod, tvoj Bog, teh štirideset let vôdil po puščavi, da bi te ponižal in preizkusil in tako spoznal, kaj je v tvojem srcu, ali boš izpolnjeval njegove zapovedi ali ne. Poniževal te je in te stradal, pa te hranil z mano, ki je nisi poznal in je niso poznali tvoji očetje; pokazati ti je hotel, da človek ne živi samo od kruha, kajti človek živi od vsega, kar prihaja iz Gospodovih ust. Tvoja obleka ni razpadla s tebe in noga ti ni otekla že štirideset let Spoznaj v svojem srcu, da te Gospod, tvoj Bog, vzgaja, kakor vzgaja kdo svojega sina!«

Ali

Bog opraviči in poveliča

Berilo iz pisma apostola Pavla Rimljanom (Rim 8,22-30)

Bratje in sestre, vemo, da doslej vse stvarstvo skupno vzdihuje in trpi v porodnih bolečinah. Pa ne le ono, ampak tudi mi, ki imamo prvine Duha; tudi mi sami pri sebi vzdihujemo, ko čakamo posinovljenja, odrešenja svojega telesa. Za to upanje smo bili namreč rešeni. Upanje, ki se vidi, pa ni upanje. Kajti kar kdo vidi, čemu bi to še upal? Če pa upamo, česar ne vidimo, pričakujemo v potrpežljivosti. Prav tako pa tudi Duh podpira našo slabotnost; kaj naj bi namreč prosili, kakor je treba, ne vemo, temveč sam Duh prosi za nas z neizrekljivimi vzdihi. On, ki preiskuje srca, pa ve, kaj je namen Duha, ker po Božji volji prosi za svete. Vemo pa, da tistim, ki ljubijo Boga, vse pripomore k dobremu, njim, ki so poklicani po njegovem sklepu.

Tiste, ki jih je vnaprej poznal, je namreč tudi vnaprej določil, naj bodo podobni njegovemu Sinu, da bi bil on prvorojenec med mnogimi brati. Tiste, ki jih je vnaprej določil, je tudi poklical; in katere je poklical, jih je tudi opravičil; tiste pa, ki jih je opravičil, je tudi poveličal.

Psalm 102

Ps 102,1-4.8-9.13.14.17-18

Evangelij

Bodite vedno pripravljeni

Iz svetega evangelija po Luku (Lk 12,35-40)

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Vaša ledja naj bodo opasana in svetilke prižgane in vi bodite podobni ljudem, ki čakajo, kdaj se vrne njihov gospod s svatbe, da mu takoj odprejo, ko pride in potrka. Blagor služabnikom, ki jih gospod ob svojem prihodu najde čuječe! Resnično, povem vam, da se bo opasal in jih posadil za mizo in bo pristopil ter jim stregel.

In če pride ob drugi straži in če pride ob tretji straži in jih tako najde, blagor jim! To pa vedite, da bi hišni gospodar, ko bi vedel, ob kateri uri pride tat, ne dal, da bi podkopali njegovo hišo. Tudi vi bodite pripravljeni; kajti ob uri, ko ne mislite, bo prišel Sin človekov.