Berilo

Kristjani spoznajo Božjo milost v Pavlu

Berilo iz pisma apostola Pavla Galačanom (Gal 2,1-2.7-14)

Bratje, štirinajst let zatem sem spet šel v Jeruzalem z Barnabom in sem vzel s seboj tudi Tita. Šel sem pa gor po razodetju in sem jim predložil evangelij, ki ga oznanjam med pogani, posebej še njim, ki so bili veljavni, da bi morda ne tekel ali da bi ne bil tekel zaman.

Ko so ti videli, da mi je bilo poverjeno oznanjevanje evangelija med neobrezanimi kakor Petru med obrezanimi – kateri je namreč deloval v Petru, da je imel apostolstvo za obrezane, je deloval tudi v meni za pogane – in ko so spoznali milost, ki mi je bila dana, so Jakob in Kefa in Janez, ki veljajo za stebre, podali meni in Barnabu desnico vzajemnosti, naj greva midva med pogane, sami pa med obrezane; le ubogih naj bi se spominjala; in potrudil sem se, da bi prav to izvršil.

Ko pa je prišel Kefa v Antiohijo, sem se mu v obraz ustavil, ker je bil zaslužil grajo. Preden so namreč prišli nekateri od Jakoba, je jedel s pogani, ko pa so prišli, se je umikal in odtegoval, boječ se tistih, ki so bili iz obreze. In z njimi vred so se potajili tudi drugi Judje, tako da se je celo Barnaba dal zavesti po njihovi hlimbi.

Toda ko sem videl, da ne ravnajo prav po evangeljski resnici, sem rekel Kefu vpričo vseh: »Ako ti, ki si Jud, živiš po poganski šegi in ne po judovski, kako moreš pogane siliti, da bi živeli po judovski?«

Psalm 117

Ps 117,1.2

Evangelij

Apostoli prosijo Jezusa, naj jih uči moliti

Iz svetega evangelija po Luku (Lk 11,1-4)

Nekoč je Jezus na nekem kraju molil in, ko je nehal, mu je rekel eden izmed njegovih učencev: »Gospod, nauči nas moliti, kakor je tudi Janez naučil svoje učence.« In rekel jim je: »Kadar molite, recite: ›Oče, posvečeno bodi tvoje ime; pridi tvoje kraljestvo; naš vsakdanji kruh nam dajaj od dne do dne; in odpusti nam naše grehe; saj tudi mi odpuščamo vsakemu, kateri nam je dolžan; in ne vpelji nas v skušnjavo!‹«

Berilo

Bog je dajal hrano v puščavi

Berilo iz 5. Mojzesove knjige (5 Mz 8,2-5)

Mojzes je govóril ljudstvu: »Spominjaj se vse poti, po kateri te je Gospod, tvoj Bog, teh štirideset let vôdil po puščavi, da bi te ponižal in preizkusil in tako spoznal, kaj je v tvojem srcu, ali boš izpolnjeval njegove zapovedi ali ne. Poniževal te je in te stradal, pa te hranil z mano, ki je nisi poznal in je niso poznali tvoji očetje; pokazati ti je hotel, da človek ne živi samo od kruha, kajti človek živi od vsega, kar prihaja iz Gospodovih ust. Tvoja obleka ni razpadla s tebe in noga ti ni otekla že štirideset let Spoznaj v svojem srcu, da te Gospod, tvoj Bog, vzgaja, kakor vzgaja kdo svojega sina!«

Ali

Bog opraviči in poveliča

Berilo iz pisma apostola Pavla Rimljanom (Rim 8,22-30)

Bratje in sestre, vemo, da doslej vse stvarstvo skupno vzdihuje in trpi v porodnih bolečinah. Pa ne le ono, ampak tudi mi, ki imamo prvine Duha; tudi mi sami pri sebi vzdihujemo, ko čakamo posinovljenja, odrešenja svojega telesa. Za to upanje smo bili namreč rešeni. Upanje, ki se vidi, pa ni upanje. Kajti kar kdo vidi, čemu bi to še upal? Če pa upamo, česar ne vidimo, pričakujemo v potrpežljivosti. Prav tako pa tudi Duh podpira našo slabotnost; kaj naj bi namreč prosili, kakor je treba, ne vemo, temveč sam Duh prosi za nas z neizrekljivimi vzdihi. On, ki preiskuje srca, pa ve, kaj je namen Duha, ker po Božji volji prosi za svete. Vemo pa, da tistim, ki ljubijo Boga, vse pripomore k dobremu, njim, ki so poklicani po njegovem sklepu.

Tiste, ki jih je vnaprej poznal, je namreč tudi vnaprej določil, naj bodo podobni njegovemu Sinu, da bi bil on prvorojenec med mnogimi brati. Tiste, ki jih je vnaprej določil, je tudi poklical; in katere je poklical, jih je tudi opravičil; tiste pa, ki jih je opravičil, je tudi poveličal.

Psalm 102

Ps 102,1-4.8-9.13.14.17-18

Evangelij

Bodite vedno pripravljeni

Iz svetega evangelija po Luku (Lk 12,35-40)

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Vaša ledja naj bodo opasana in svetilke prižgane in vi bodite podobni ljudem, ki čakajo, kdaj se vrne njihov gospod s svatbe, da mu takoj odprejo, ko pride in potrka. Blagor služabnikom, ki jih gospod ob svojem prihodu najde čuječe! Resnično, povem vam, da se bo opasal in jih posadil za mizo in bo pristopil ter jim stregel.

In če pride ob drugi straži in če pride ob tretji straži in jih tako najde, blagor jim! To pa vedite, da bi hišni gospodar, ko bi vedel, ob kateri uri pride tat, ne dal, da bi podkopali njegovo hišo. Tudi vi bodite pripravljeni; kajti ob uri, ko ne mislite, bo prišel Sin človekov.