Božja beseda za torek, 6. oktobra 2009

Gospod je govoril Jonu: »Vstani, pojdi v Ninive, veliko mesto, in mu oznanjuj, kar ti povem.« Jona se dvigne in gre v Ninive, kakor mu je naročil Gospod. Ninive pa so bile velikansko mesto, tri dni hoda. Jona se je odpravil po mestu en dan hoda in je klical: »Še štirideset dni, in Ninive bodo pokončane!« Ninivljani so verovali Bogu. Razglasili so post in se oblekli, vsi, od največjega do najmanjšega, v spokorno obleko.

Ko je vest o tem prišla do kralja v Ninivah, je vstal s svojega prestola, slekel svoj plašč, se ogrnil v raševnik in sedel na pepel. Na ukaz kralja in njegovih veljakov je bilo v Ninivah razglašeno: Ljudje in živali, goved in drobnica naj ničesar ne uživajo, naj ne hodijo na pašo in ne pijejo vode! Ljudje in živali naj se ogrnejo z raševino in naj močno vpijejo k Bogu; vsak naj zapusti svojo hudobno pot in krivico, ki se drži njegovih rok. Morebiti se Bog pomiri in odpusti; morebiti se odvrne od svoje plamteče jeze, da ne poginemo. Ko je Gospod videl, kako si prizadevajo, da zapustijo svojo hudobno pot, mu je bilo žal grožnje, s katero je zagrozil, in je ni izvršil.

Odpev: »Gospod, ne spominjaj se naših pregreh.«

Iz globočine kličem k tebi, Gospod,

Gospod, sliši moj glas!

Naj pazijo tvoja ušesa

na glas moje prošnje.

Odpev: »Gospod, ne spominjaj se naših pregreh.«

Če boš pregrehe v spominu ohranil, Gospod,

Gospod, kdo bo obstal?

Toda pri tebi je odpuščanje grehov,

da bi ti s spoštovanjem služili.

Odpev: »Gospod, ne spominjaj se naših pregreh.«

Bolj ko stražniki jutranjo zarjo

naj Izrael pričakuje Gospoda;

zakaj pri Gospodu je usmiljenje,

pri njem je obilno rešenje.

Odpev: »Gospod, ne spominjaj se naših pregreh.«

Tisti čas je prišel Jezus v Betanijo in neka žena, po imenu Marta, ga je sprejela. Ta je imela sestro, z imenom Marija, ki je sedla h Gospodovim nogam in poslušala njegovo besedo. Marta pa si je dala veliko opraviti s postrežbo. In pristopila je ter rekla: »Gospod, ti ni mar, da me je sestra pustila sámo streči? Reci ji, naj mi pomaga!« Gospod ji je odgovoril: »Marta, Marta, skrbi in vznemirja te mnogo stvari, a le eno je potrebno. Marija si je izvolila najboljši del, ki ji ne bo vzet.«

Mojzes je govóril ljudstvu: »Spominjaj se vse poti, po kateri te je Gospod, tvoj Bog, teh štirideset let vôdil po puščavi, da bi te ponižal in preizkusil in tako spoznal, kaj je v tvojem srcu, ali boš izpolnjeval njegove zapovedi ali ne. Poniževal te je in te stradal, pa te hranil z mano, ki je nisi poznal in je niso poznali tvoji očetje; pokazati ti je hotel, da človek ne živi samo od kruha, kajti človek živi od vsega, kar prihaja iz Gospodovih ust. Tvoja obleka ni razpadla s tebe in noga ti ni otekla že štirideset let Spoznaj v svojem srcu, da te Gospod, tvoj Bog, vzgaja, kakor vzgaja kdo svojega sina!«

Bratje in sestre, vemo, da doslej vse stvarstvo skupno vzdihuje in trpi v porodnih bolečinah. Pa ne le ono, ampak tudi mi, ki imamo prvine Duha; tudi mi sami pri sebi vzdihujemo, ko čakamo posinovljenja, odrešenja svojega telesa. Za to upanje smo bili namreč rešeni. Upanje, ki se vidi, pa ni upanje. Kajti kar kdo vidi, čemu bi to še upal? Če pa upamo, česar ne vidimo, pričakujemo v potrpežljivosti. Prav tako pa tudi Duh podpira našo slabotnost; kaj naj bi namreč prosili, kakor je treba, ne vemo, temveč sam Duh prosi za nas z neizrekljivimi vzdihi. On, ki preiskuje srca, pa ve, kaj je namen Duha, ker po Božji volji prosi za svete. Vemo pa, da tistim, ki ljubijo Boga, vse pripomore k dobremu, njim, ki so poklicani po njegovem sklepu.

Tiste, ki jih je vnaprej poznal, je namreč tudi vnaprej določil, naj bodo podobni njegovemu Sinu, da bi bil on prvorojenec med mnogimi brati. Tiste, ki jih je vnaprej določil, je tudi poklical; in katere je poklical, jih je tudi opravičil; tiste pa, ki jih je opravičil, je tudi poveličal.

Odpev: »Gospodova dobrota traja vekomaj.«

Slávi, moja duša, Gospoda,

in vse, kar je v meni, njegovo sveto ime!

Slávi, moja duša, Gospoda,

ne pozabljaj nobene njegovih dobrot!

Odpev: »Gospodova dobrota traja vekomaj.«

On odpušča vse tvoje krivde,

ozdravlja vse tvoje slabosti,

rešuje pogina tvoje življenje,

te venča z milostjo in usmiljenjem.

Odpev: »Gospodova dobrota traja vekomaj.«

Usmiljen in milostljiv je Gospod,

potrpežljiv in zelo milosrčen;

ne vojskuje se vedno,

ne jezi se na veke.

Odpev: »Gospodova dobrota traja vekomaj.«

Kakor se oče usmili otrok,

se Gospod usmili tistih, ki se ga bojé.

Kajti on ve, iz česa smo,

spominja se, da smo prah.

Odpev: »Gospodova dobrota traja vekomaj.«

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Vaša ledja naj bodo opasana in svetilke prižgane in vi bodite podobni ljudem, ki čakajo, kdaj se vrne njihov gospod s svatbe, da mu takoj odprejo, ko pride in potrka. Blagor služabnikom, ki jih gospod ob svojem prihodu najde čuječe! Resnično, povem vam, da se bo opasal in jih posadil za mizo in bo pristopil ter jim stregel.

In če pride ob drugi straži in če pride ob tretji straži in jih tako najde, blagor jim! To pa vedite, da bi hišni gospodar, ko bi vedel, ob kateri uri pride tat, ne dal, da bi podkopali njegovo hišo. Tudi vi bodite pripravljeni; kajti ob uri, ko ne mislite, bo prišel Sin človekov.