Berilo

Bog pogasi žejo z vodo iz skale

Berilo iz 4. Mojzesove knjige (4 Mz 20,1-13)

Izraelovi sinovi, vsa občina, so prišli v puščavo Sin v prvem mesecu in ljudstvo se je ustavilo v Kadesu. Tam je umrla Mojzesova sestra Marija in bila ondi pokopana. Občina ni imela vode; zato so se zbirali zoper Mojzesa in Arona. Ljudstvo se je prepiralo z Mojzesom in vpilo: »O da bi bili pomrli, ko so pomrli naši bratje pred Gospodom! Zakaj sta vendar pripeljala Gospodovo občino v to puščavo, da tu umrjemo, mi in naša živina? Zakaj sta nas izpeljala iz Egipta, da nas pripeljeta v ta slabi kraj, kjer ni setve ne smokev ne vinske trte ne granatnih jabolk ne vode za pijačo?«

Mojzes in Aron sta se umaknila izpred občine k vhodu v shodni šotor in sta padla na svoje obličje; in prikazalo se jima je Gospodovo veličastvo. Gospod pa je govoril Mojzesu: »Vzemi palico in zberi občino, ti in tvoj brat Aron! Govorita skali pred njihovimi očmi in dala bo svojo vodo! Izvabi jim vodo iz skale in napoji občino in njihovo živino!« Mojzes je vzel palico izpred Gospoda, kakor mu je zapovedal. Potem sta Mojzes in Aron zbrala občino pred skalo; rekel jim je: »Poslušajte vendar, uporniki! Ali vam bova mogla izvabiti vode iz te skale?« [> Mojzes je dvignil roko in udaril s palico dvakrat na skalo: priteklo je mnogo vode in pila je občina in njihova živina. Gospod pa je rekel Mojzesu in Aronu: »Ker nista verovala vame, da bi me kot svetega izpričala pred očmi Izraelovih sinov, zato ne bosta pripeljala te občine v deželo, ki jim jo bom dal.« To je voda Meriba, ker so se tu Izraelovi sinovi prepirali z Gospodom, ki se je izkazal svetega med njimi.

Psalm 95

Ps 95,1-2.6-7.8-9

Evangelij

Kristus obljubi Petru ključe kraljestva

Iz svetega evangelija po Mateju (Mt 16,13-23)

Ko je Jezus prišel v kraje Cezareje Filipove, je svoje učence spraševal: »Kaj pravijo ljudje, kdo je Sin človekov?« Odgovorili so: »Nekateri: da je Janez Krstnik, drugi: da je Elija, zopet drugi: da Jeremija ali kdo izmed prerokov.« Jezus jim reče: »Kaj pa vi pravite, kdo sem?« Spregovoril je Simon Peter in rekel: »Ti si Kristus, Sin živega Boga.«

Jezus mu je odgovoril: »Blagor ti, Simon, Jonov sin, zakaj meso in kri ti nista tega razodela, ampak moj Oče, ki je v nebesih. Pa tudi jaz tebi povem: Ti si Peter – Skala in na to skalo bom sezidal svojo Cerkev in peklenska vrata je ne bodo premagala. Dal ti bom ključe nebeškega kraljestva. Kar koli boš zavezal na zemlji, bo zavezano v nebesih, in kar koli boš razvezal na zemlji, bo razvezano v nebesih.«

Tedaj je učencem naročil, naj nikomur ne pravijo, da je on Kristus. Od tedaj je začel Jezus razodevati svojim učencem, da mora iti v Jeruzalem in veliko trpeti od starešin in velikih duhovnikov in pismoukov, da mora biti umorjen in tretji dan vstati od mrtvih. Peter ga je pa vzel v stran in mu začel braniti: »Nikakor, Gospod, to se ti ne sme zgoditi!« Ali obrnil se je in rekel Petru: »Pojdi od mene, satan! V spotiko si mi, ker ne misliš na to, kar je Božjega, ampak na to, kar je človeškega.«

Berilo

Odgovornost preroške službe

Berilo iz knjige preroka Ezekijela (Ezk 3,16-21)

Tedaj mi je prišla Gospodova beseda takole: Sin človekov, postavil sem te za čuvaja Izraelovi hiši. Ko slišiš iz mojih ust besedo, jih posvari v mojem imenu! Če porečem hudobnežem: »Gotovo umreš«, in ga ne svariš in ne govoriš, da bi posvaril hudobneža pred njegovim hudobnim potom in ga ohranil pri življenju, hudobni umre zaradi tvoje krivde, a njegovo kri bom terjal iz tvojih rok. Če pa posvariš hudobneža, pa se ne spreobrne od svoje hudobije in svojega zlobnega pota, umre v svoji krivdi, ti pa si rešil svoje življenje. Če se pravični odvrne od svoje pravičnosti in dela krivico, mu nastavim spotiko, da umre. Če ga nisi svaril, umre zaradi svojega greha in njegova pravična dela, ki jih je storil, ne bodo v spominu. Iz tvojih rok pa bom terjal njegovo kri.

Če pa si pravičnega posvaril, naj ne greši, in on res ne greši več, ostane pri življenju; kajti dal se je posvariti in ti si si rešil življenje.

Psalm 22

Ps 22,1-6

Evangelij

Jezusu se smilijo množice

Iz svetega evangelija po Mateju (Mt 9,35-38; 10,1)

Tisti čas je hodil Jezus po vseh mestih in vaseh: učil je v njih shodnicah, oznanjal blagovest kraljestva in ozdravljal vse bolezni in vse slabosti. Ko pa je videl množice, so se mu zasmilile, ker so bile izmučene in razkropljene kakor ovce, ki nimajo pastirja. Tedaj je rekel svojim učencem: »Žetev je velika, delavcev pa malo. Prosite torej Gospoda žetve, naj pošlje delavcev na svojo žetev.« In poklical je svojih dvanajst učencev ter jim dal oblast, izganjati nečiste duhove in ozdravljati vsakršne bolezni in vsakršne slabosti.