Božja beseda za ponedeljek, 4. julija 2011

Berilo

Jakob gleda Boga in angele med nebom in zemljo

Berilo iz 1. Mojzesove knjige (1 Mz 28,10-22)

Tiste dni je Jakob odšel iz Bersabe in potoval v Haran. Dospel je na neki kraj in je tam prenočil, ker je sonce zašlo. Vzel je enega izmed kamnov tega kraja, si ga dejal za podglavje, legel in tam zaspal. Tedaj se mu je sanjalo: Glej, lestvica je bila postavljena na zemljo in njen vrh je segal do neba in Božji angeli so hodili po njej gor in dol. In glej, Gospod je stal na njej in rekel: »Jaz sem Gospod, Bog tvojega očeta Abrahama in Bog Izakov; deželo, v kateri spiš, dam tebi in tvojemu zarodu. Tvoj zarod bo kakor prah zemlje; razširil se boš proti zahodu in vzhodu, severu in jugu; in blagoslovljeni bodo v tebi in v tvojem zarodu vsi rodovi na zemlji. Glej, jaz bom s teboj in te bom varoval, kamor koli pojdeš, in te pripeljem nazaj v to deželo; kajti ne bom te zapustil, dokler ne storim, kar sem obljubil.«

Jakob se je zbudil iz spanja in rekel: »Resnično, Gospod je na tem kraju in jaz nisem vedel.« Poln strahu je dejal: »Kako častitljiv je ta kraj! To ni nič drugega ko Božja hiša in to so nebeška vrata!« Ko je Jakob zjutraj zgodaj vstal, je vzel kamen, ki si ga je bil dejal za vzglavje, ga postavil za spomenik in izlil nanj olja. Imenoval je ta kraj Betel, prej pa se je mesto imenovalo Luza.

In Jakob je naredil obljubo: »Ako bo Bog z menoj in me obvaruje na tej poti, po kateri hodim, in mi da kruha, da bom jedel in obleke, da se bom oblačil, in se srečno vrnem v očetovo hišo, bo Gospod – moj Bog, in ta kamen, ki sem ga postavil za spomenik, bo Božja hiša.«

Psalm 91

Ps 91,1-2.3-4.14-15

Evangelij

Oče prosi Jezusa za obuditev mrtve hčere

Iz svetega evangelija po Mateju (Mt 9,18-26)

Ko je Jezus govoril, glej, pristopi neki načelnik, pade predenj in pravi: »Moja hči je pravkar umrla. Toda pridi, položi roko nanjo in bo živela.« Jezus vstane ter gre z njim in učenci ga spremljajo.

In glej, žena, ki je na krvotoku trpela dvanajst let, je pristopila od zadaj in se dotaknila roba njegove obleke. Mislila si je namreč: »Ako se dotaknem le njegove obleke, bom ozdravela.« Jezus se obrne, jo pogleda in reče: »Zaupaj, hči, tvoja vera te je ozdravila.« In žena je bila zdrava od tiste ure.

Ko je tedaj Jezus prišel v načelnikovo hišo in videl piskače in razburjeno množico, je rekel: »Umaknite se, deklica namreč ni umrla, ampak spi.« Pa so se mu posmehovali. Ko pa je bila množica odpravljena, je vstopil, deklico prijel za roko in je vstala. In glas o tem je šel po vsej tisti deželi.