Božja beseda za petek, 4. marca 2011

Berilo

Slava svetih prednikov živi od roda do roda

Berilo iz Sirahove knjige (Sir 44,1.9-13)

Hvaliti hočem vrle može, naše očete v njih rodovinah! So pa nekateri, za katerimi ni spomina, izginili so, kakor da bi jih ne bilo; postali so, kakor da bi ne bili rojeni, in tako njih otroci za njimi. Toda naslednji so vrli možje in njih pravična dela se ne pozabijo. Pri njihovem zarodu ostane blagoslov in njih dediščina pri njihovih vnukih. Pri zavezi ostane njih zarod in njihovi otroci zaradi njih. Na veke ostane njih spomin in njihova slava ne ugasne.

Psalm 149

Ps 149,1-2.3-4.5-6.9

Evangelij

Božja hiša je hiša molitve za vse narode

Iz svetega evangelija po Marku (Mr 11,11-25)

Jezus je med vzklikanjem množice prišel v jeruzalemski tempelj. Ko je vse ogledal, je odšel z dvanajsterimi v Betanijo, kajti bila je že pozna ura. Drugi dan, ko so šli iz Betanije, je bil lačen. In ko je od daleč zagledal smokvino drevo, ki je imelo listje, je šel, če bi morda na njem kaj našel. Ko je prišel do njega, ni našel drugega kakor le listje; kajti ni bil še čas za smokve. In rekel je smokvi: »Naj nikoli nihče več ne je sadu od tebe!« In njegovi učenci so to slišali.

Ko so nato prišli v Jeruzalem, je Jezus stopil v tempelj in začel izganjati tiste, ki so v templju prodajali in kupovali; prevrnil je mize menjalcem in stole prodajalcem golobov in ni pustil, da bi kdo kako posodo prenesel skozi tempelj. In učil jih je: »Ali ni pisano: ›Moja hiša naj bo hiša molitve za vse narode,‹ vi pa ste iz nje napravili razbojniško jamo?« Ko so to slišali veliki duhovniki in pismouki, so iskali, kako bi ga umorili; kajti bali so se ga, ker se je vse ljudstvo čudilo njegovemu nauku. Ko se je pa zvečerilo, je odhajal iz mesta.

Ko so pa zjutraj šli mimo smokvinega drevesa, so videli, da je do korenin suho. Peter se spomni in mu reče: »Učenik, glej, smokva, ki si jo preklel, je suha.« Jezus jim je odgovoril: »Imejte vero v Boga! Resnično, povem vam: Kdor koli poreče tej gori: ›Vzdigni se in se vrzi v morje‹ in v srcu ne bo dvomil, ampak veroval, da se bo zgodilo, kar pravi, se mu bo zgodilo. Zato vam pravim: Kar koli v molitvi prosite, verujte, da boste prejeli, in vse se vam bo zgodilo. In kadar se pripravite k molitvi, odpustite, če imate kaj zoper koga: da vam tudi vaš Oče, ki je v nebesih, odpusti vaše grehe.