Božja beseda za ponedeljek, 31. avgusta 2009

Berilo

Vsi bomo deležni Kristusovega vstajenja

Berilo iz 1. pisma apostola Pavla Tesaloničanom (1 Tes 4,13-18)

Bratje, nočemo, da bi bili vi nevedni o rajnih, da se ne boste žalostili, kakor drugi, kateri nimajo upanja. Če verujemo, da je Jezus umrl in vstal, bo Bog tako tudi tiste, ki so zaspali, po Jezusu pripeljal obenem z njim.

To vam namreč povemo po Gospodovi besedi, da mi, živeči, kateri ostanemo do Gospodovega prihoda, rajnih ne bomo prehiteli. Sam Gospod bo ob povelju, ob nadangelskem glasu in ob Božji trombi stopil z neba, in oni, ki so v Kristusu umrli, bodo vstali prvi; nato bomo mi, živeči, kateri bomo ostali, obenem z njimi odneseni na oblakih v višavo, Gospodu naproti, in tako bomo vedno z Gospodom. Tolažite se torej med seboj s temi besedami.

Psalm 96

Ps 96,1.3.4-5.11-12.13

Evangelij

Jezus oznanja blagovest ubogim, v Nazaretu ga odklonijo

Iz svetega evangelija po Luku (Lk 4,16-30)

Tisti čas je Jezus prišel v Nazaret, kjer je bil vzrejen; po svoji navadi je šel sobotni dan v shodnico in je vstal, da bi bral. Dali so mu knjigo preroka Izaija. Odprl je knjigo ter našel mesto, kjer je bilo pisano: »Gospodov duh je nad menoj; ker me je mazilil. Poslal me je, da oznanim blagovest ubogim; da naznanim jetnikom oproščenje in slepim pogled, da izpustim zatirane v prostost in oznanim leto Božjega usmiljenja.« Zaprl je knjigo, jo dal služabniku in sédel; vseh oči v shodnici so bile vanj uprte.

Začel jim je govoriti: »Danes se je to pismo spolnilo, kakor ste slišali.« Vsi so mu pritrjevali in so se čudili besedam milosti, ki so prihajale iz njegovih ust – pa so govorili: »Ali ni to Jožefov sin?«

Rekel jim je: »Kajpada mi boste povedali ta pregovor: ›Zdravnik, ozdravi sam sebe!‹ Kar smo slišali, da si storil v Kafarnáumu, stôri tudi tukaj v svojem kraju.«

Rekel je pa: »Resnično, povem vam: Nobenega preroka ne sprejmejo v njegovem kraju. V resnici vam povem: Mnogo vdov je bilo v Izraelu v Elijevih dnevih, ko se je zaprlo nebo za tri leta in šest mesecev in je nastala velika lakota po vsej deželi: pa k nobeni izmed njih ni bil Elija poslan razen k vdovi v Sarepto na Sidónskem. In mnogo gobavih je bilo v Izraelu ob času preroka Elizeja, pa nobeden izmed njih ni bil očiščen razen Naamána, ki je bil Sirec.«

Vsi v shodnici so se razsrdili, ko so to slišali. Vstali so, ga vrgli iz mesta ter odvedli na rob hriba, na katerem je bilo njih mesto sezidano, da bi ga pahnili v prepad. Toda on je šel po sredi med njimi – in je odhajal.