Božja beseda za ponedeljek, 31. julija 2017
Sv. Ignacij Lojolski, obvezni god
Ponedeljek 17. tedna med letom (leto I)
»To je res najmanjše od vseh semen; ko pa zraste, je večje kakor zelišča.« (Mt 13,32a)Berilo
Mojzes prizna Bogu, da izvoljeno ljudstvo malikuje
Berilo iz 2. Mojzesove knjige (2 Mz 32,15-24.30-34)
Mojzes se je odpravil nazaj in je šel z gore z obema tablama postave v rokah; tabli sta bili popisani na obeh straneh, spredaj in zadaj. Tabli sta bili Božje delo in pisava je bila Božja pisava, vrezana v tabli. Ko je Jozue slišal hrup vreščečega ljudstva, je dejal Mojzesu: »Bojno vpitje je v taboru.« Mojzes je odgovoril: »To ni glas ukajočih zaradi zmage, ne glas vpijočih zaradi poraza, slišim glas prepevajočih.«
Ko se je približal taboru, je videl tele in ples. Tedaj se je vnel Mojzesu srd in vrgel je tabli iz rok ter ju razbil pod goro. Zgrabil je tele, ki so ga bili naredili, ga sežgal v ognju in ga zmlel v prah, stresel ga je v vodo in to dal piti Izraelovim sinovom. Nato je Mojzes rekel Aronu: »Kaj ti je storilo to ljudstvo, da si nadnje spravil veliki greh?« Aron je odgovoril: »Naj se ne razvnema srd mojega gospoda; ti poznaš ljudstvo, da je hudobno. Rekli so mi namreč: ›Naredi nam boga, ki bo šel pred nami! Kajti ne vemo, kaj se je prigodilo Mojzesu, temu možu, ki nas je izpeljal iz egiptovske dežele.‹ Tedaj sem jim rekel: ›Kdor ima zlata, naj ga žrtvuje.‹ Pa so mi ga dali; vrgel sem ga v ogenj in izšlo je to tele.«
Drugi dan je Mojzes rekel ljudstvu: »Hudo ste se pregrešili; a zdaj pojdem gor h Gospodu; morda sprosim odpuščanje vašega greha.« Mojzes se je torej vrnil h Gospodu in rekel: »Oh, hudo se je pregrešilo to ljudstvo: naredili so si boga iz zlata. In zdaj, ko bi jim ti odpustil greh! Če pa ne, izbriši mene, prosim, iz svoje knjige, ki si jo pisal.« Tedaj je Gospod rekel Mojzesu: »Kdor je grešil zoper mene, tega bom izbrisal iz svoje knjige. Pojdi zdaj, pelji ljudstvo tja, kamor sem ti rekel! Glej, moj angel pojde pred teboj; a na dan svojega obiskanja bom na njih kaznoval njihov greh.«
Psalm 106
Evangelij
Aleluja
Aleluja. Človek ne živi samo od kruha, ampak od vsake Božje besede. Aleluja.
Božje kraljestvo raste kot drevo iz gorčičnega zrna
Iz svetega evangelija po Mateju (Mt 13,31-35)
Tisti čas je Jezus povedal množicam še drugo priliko: »Nebeško kraljestvo je podobno gorčičnemu zrnu, ki ga je človek vzel in vsejal na svoji njivi. To je sicer najmanjše izmed vseh semen, ko pa zraste, je večje ko zelišča in postane drevo, tako da priletijo ptice neba in prebivajo na njegovih vejah.«
In še drugo priliko jim je povedal: »Nebeško kraljestvo je podobno kvasu, ki ga je žena vzela in zamesila v tri merice moke, dokler se ni vse prekvasilo.« Vse to je povedal Jezus množicam v prilikah in brez prilike jim ni govoril, da se je spolnilo, kar je bilo rečeno po preroku: »Odprl bom svoja usta v prilikah, razodel bom, kar je bilo skrito od začetka sveta.«
Berilo
Vse delajte v Božjo slavo
Berilo iz 1. pisma apostola Pavla Korinčanom (1 Kor 10,31-33; 11,1)
Bratje in sestre, najsi jeste ali pijete ali kaj delate, vse delajte v Božjo slavo. Brez spotike bodite Judom in Grkom in Božji Cerkvi, kakor skušam tudi jaz v vseh rečeh ugoditi vsem in pri tem ne iščem tega, kar meni koristi, ampak to, kar množici, da bi se zveličali. Bodite moji posnemovalci, kakor sem jaz Kristusov.
Psalm 111
Evangelij
Prim. Mt 19,27-29
Aleluja
Aleluja. Vi, ki ste zaradi mene in evangelija vse zapustili, boste prejeli stokratno in dobili v delež večno življenje. Aleluja.
Kristusov učenec se odpove vsemu
Iz svetega evangelija po Luku (Lk 14,25-33)
Tisti čas so šle velike množice za Jezusom; obrnil se je in jim rekel: »Če kdo pride k meni in ne sovraži svojega očeta in matere in žene in otrok in bratov in sester, vrh tega tudi svojega življenja, ne more biti moj učenec. Kdor ne nosi svojega križa in ne hodi za menoj, ne more biti moj učenec.
Kdo namreč izmed vas, ki hoče zidati stolp, ne sede prej in ne preračuna stroškov, ali ima, da ga dozida; da bi se mu, potem ko bo postavil temelj in bi ne mogel končati, ne začeli vsi, ki bi to videli, posmehovati in govoriti: 'Ta človek je začel zidati, pa ni mogel končati.' Ali kateri kralj, ki gre na vojsko zoper drugega kralja, ne sede prej in se ne posvetuje, ali more z desetimi tisoči stopiti nasproti njemu, ki prihaja nadenj z dvajsetimi tisoči? Če ne, pošlje, ko je oni še daleč, poslanstvo in prosi miru. Tako torej nobeden izmed vas, ki se ne odpove vsemu, kar ima, ne more biti moj učenec.«