Božja beseda za četrtek, 31. januarja 1675

Bratje, ker imamo zaupanje, da z Jezusovo krvjo stopimo v svetišče po novi in živi poti, ki nam jo je odprl skozi zagrinjalo, to je skozi svoje telo, in imamo tudi velikega duhovnika nad Božjo hišo: prihajajmo s pravim srcem v polni veri, v srcih očiščeni slabe vesti in na telesu umiti s čisto vodo; držimo se neomahljive izpovedi upanja – kajti zvest je on, ki je dal obljubo – glejmo drug na drugega, da se bomo spodbujali k ljubezni in dobrim delom, in ne zapuščajmo svojega zbora, kakor imajo nekateri navado, marveč se spodbujajmo, in to toliko bolj, kolikor bolj vidite, da se bliža dan.

Odpev: »To je rod tistih, ki iščejo Boga.«

Gospodova je zemlja in kar jo napolnjuje,

zemeljski krog in njegovi prebivalci.

On ga je utemeljil na morjih

in ga ustalil na tekočih vodah.

Odpev: »To je rod tistih, ki iščejo Boga.«

Kdo pojde na Gospodovo goro,

kdo bo stal na njegovem svetem kraju?

Kdor je nedolžnih rok in čistega srca,

kdor svoje duše ne obrača k praznim stvarem.

Odpev: »To je rod tistih, ki iščejo Boga.«

Ta bo prejel Gospodov blagoslov

in plačilo Boga, svojega Odrešenika.

To je rod tistih, ki ga iščejo,

ki iščejo obličje Jakobovega Boga.

Odpev: »To je rod tistih, ki iščejo Boga.«

Tisti čas je Jezus govoril množicam: »Mar se prinaša svetilka, da se postavi pod mernik ali pod posteljo, mar ne, da se postavi na svetilnik? Zakaj nič ni skrito, razen da bi postalo očito; in nič ni postalo skrito, kakor zato, da pride na dan. Če ima kdo ušesa za poslušanje, naj posluša.«

Dalje jim je govoril: »Glejte, kaj slišite! S kakršno mero merite, se vam bo odmerilo in še navrglo se vam bo. Zakaj kdor ima, se mu bo dalo; in kdor nima, se mu bo vzelo še to, kar ima.«

Bratje in sestre, veselite se vedno v Gospodu; zopet pravim: Veselite se! Vaša blagost bodi znana vsem ljudem, Gospod je blizu. Nikar ne bodite v skrbeh, ampak v vsem razodevajte svoje želje Bogu v molitvi in prošnji z zahvalo. In Božji mir, ki presega vsak razum, bo varoval vaša srca in vaše misli v Jezusu Kristusu. Končno, bratje, kar je resnično, kar pošteno, kar pravično, kar čisto, kar ljubeznivo, kar je častno, kar koli je krepostno in kar koli hvale vredno, to imejte v mislih. Kar ste se naučili, kar ste prejeli in slišali in na meni videli, to delajte, in Bog miru bo z vami.

Odpev: »Slavil bom Gospoda vekomaj.«

Slavil bom Gospoda vekomaj,

njegova hvala bo vedno v mojih ustih.

Z Gospodom naj se ponaša moja duša;

naj slišijo ponižni in se veselijo.

Odpev: »Slavil bom Gospoda vekomaj.«

Poveličujte z menoj Gospoda

in skupno slavimo njegovo ime!

Iskal sem Gospoda in me je uslišal

ter me otel vseh mojih strahov.

Odpev: »Slavil bom Gospoda vekomaj.«

Glejte nanj, da se razveselite

in da ne zardijo vaši obrazi!

Glej, ubožec je klical in Gospod je slišal,

iz njegove stiske ga je rešil.

Odpev: »Slavil bom Gospoda vekomaj.«

Angel Gospodov šotori okoli tistih,

ki se ga boje, da jih otme.

Okusite in spoznajte, kako dober je Gospod;

blagor človeku, ki se k njemu zateka.

Odpev: »Slavil bom Gospoda vekomaj.«

V tistem času so učenci pristopili k Jezusu in rekli: »Kdo je največji v nebeškem kraljestvu?« Jezus je poklical otroka, ga postavil v sredo mednje in rekel: »Resnično, povem vam: Če se ne spreobrnete in ne postanete kakor otroci, ne pridete v nebeško kraljestvo. Kdor se torej poniža kakor ta otrok, tisti je največji v nebeškem kraljestvu. In kdor sprejme katerega takega otroka v mojem imenu, mene sprejme. Glejte, da ne boste zaničevali katerega teh malih; kajti povem vam, da njihovi angeli v nebesih vedno gledajo obličje mojega Očeta, ki je v nebesih.«