Božja beseda za soboto, 30. septembra 2023

Sv. Hieronim, obvezni god

Sobota 25. tedna med letom (leto I), kvatrna sobota

»Dobro prisluhnite tem besedam. Sin človekov bo namreč izročen v človeške roke.« (Lk 9,44)

Nazaj Koledar Naprej

Berilo

Bog bo prebival med svojim ljudstvom

Berilo iz knjige preroka Zaharija (Zah 2,5-9.14-15)

Povzdignil sem oči in sem videl. Glej, človek z merilno vrvjo v roki. Rekel sem mu: »Kam greš?« Odgovoril mi je: »Zmeril bom Jeruzalem, da vidim, kolikšna je njegova širina in kolikšna njegova dolžina.«

Tedaj se angel, ki je govoril z menoj, pomakne naprej, in nasproti mu stopi drug angel; temu reče: »Teci in povej mlademu človeku tam: Jeruzalem bo odprto mesto, toliko bo ljudi in živine v njem! Jaz ga bom obdajal kakor ognjen zid, govori Gospod, in bom njegova slava sredi njega.«

Raduj se in bodi vesela, sionska hči, ker, glej, prihajam in bom prebival v tvoji sredi, govori Gospod. Mnogi narodi se bodo pridružili Gospodu tisti dan in bodo postali del njegovega ljudstva; v tvoji sredi bodo prebivali.

Spev z odpevom

Odpev: »Bog nas bo čuval kakor pastir svojo čredo.«

Jer 31,10.11-12.13

Narodi, čujte Gospodovo besedo!

Oznanjajte jo po daljnih otokih in govorite:

»On, ki je Izraela razkropil, ga bo zbral,

čuval ga bo kakor pastir svoj čredo.«

Odpev: »Bog nas bo čuval kakor pastir svojo čredo.«

Gospod je rešil Jakoba,

osvobodil ga iz rok močnejšega.

Pridejo in vriskajo na Sionski višini,

žarijo od radosti zaradi Gospodove rešitve.

Odpev: »Bog nas bo čuval kakor pastir svojo čredo.«

Tedaj bodo veselo rajala dekleta,

mladeniči in starši bodo veseli.

Njih žalost spremenim v radost,

njih trpljenje v tolažbo in veselje.

Odpev: »Bog nas bo čuval kakor pastir svojo čredo.«

Evangelij

Aleluja

Aleluja. Kdor spolnjuje Kristusovo besedo, v tem je Božja ljubezen zares popolna. Aleluja.

Učenci se bojijo vprašati Jezusa o trpljenju

Iz svetega evangelija po Luku (Lk 9,44-45)

Ko so se vsi čudili vsemu temu, kar je Jezus delal, je rekel svojim učencem: »Dobro poslušajte te besede; Sin človekov bo namreč izdan ljudem v roke.« Oni pa te besede niso umeli; bila je namreč zakrita pred njimi, da je niso razumeli, toda bali so se ga vprašati o tej stvari.

Sv. Hieronim (leto I), kvatrna sobota, obvezni god

Nazaj Koledar Naprej

Berilo

Vse Božje pismo je koristno za pouk

Berilo iz 2. pisma apostola Pavla Timoteju (2 Tim 3,14-17)

Preljubi, ostani pri tem, kar si se naučil in v veri sprejel, ker veš, od koga si se naučil, in ker od detinstva poznaš Sveto pismo, ki ti more dati modrost za zveličanje po veri v Jezusa Kristusa. Vse od Boga navdihnjeno Pismo tudi koristno za pouk, za prepričevanje, poboljševanje in za vzgojo v pravičnosti, da bi bil Božji človek popoln, za vsako dobro delo pripraven.

Psalm 18

Odpev: »Gospod ima besede večnega življenja.«

Gospodova postava je popolna,

poživlja dušo;

Gospodova beseda je zanesljiva,

uči nevednega.

Odpev: »Gospod ima besede večnega življenja.«

Gospodove postave so prave,

razveseljujejo srce;

Gospodov ukaz je čist,

razsvetljuje oči.

Odpev: »Gospod ima besede večnega življenja.«

Gospodov strah je iskren,

ostane vekomaj;

Gospodovi odloki so resnični,

obenem pravični.

Odpev: »Gospod ima besede večnega življenja.«

Zaželeni so bolj kot zlato

in zakladi čistega zlata,

slajši so kot med

in strd iz satovja.

Odpev: »Gospod ima besede večnega življenja.«

Evangelij

Prim. Apd 16,14

Aleluja

Aleluja. Gospod, odpri nam srce, da bomo prisluhnili besedam tvojega Sina. Aleluja.

Nebeško kraljestvo je podobno zakladu

Iz svetega evangelija po Mateju (Mt 13,47-52)

Tisti čas je rekel Jezus množicam: »Nebeško kraljestvo je podobno mreži, ki jo vržejo v morje in zajame ribe vseh vrst. Ko se napolni, jo potegnejo na obrežje, sedejo in odberejo dobre v posodo, slabe pa pomečejo proč. Tako bo ob koncu sveta: prišli bodo angeli in ločili hudobne od pravičnih. Pahnili jih bodo v ognjeno peč. Tam bo jok in škripanje z zobmi.

Ste doumeli vse to?« Rekli so mu: »Smo.« Tedaj jim je dejal: »Zato je vsak pismouk, ki je postal učenec nebeškega kraljestva, podoben hišnemu gospodarju, ki prinaša iz svojega zaklada novo in staro.«

Avdio posnetek dnevne Božje besede

Poslušajte kot podkast.

Svetnik za vsak dan
Hieronim
Iz knjige Svetnik za vsak Silvestra Čuka se vsak dan na Radiu Ognjišče prebira o svetniku dneva.

Poslušajte kot podkast.

Luč Besede rodi življenje

Berilo

V Jeruzalemu želijo zgraditi obzidje, a ni potrebno, ker bo mesto odprto za vse narode. Gospodova navzočnost bo razlog za njihov prihod in iskanje rešitve. Z Zaharijem se bom trudil sprejemati ljudi različnih ljudstev in kultur, ki imajo istega Gospoda in Rešitelja. Gospod, hvala, ker prebivaš med ljudmi. Daj, da te bom občutil kot trdno podporo pri mnogih srečanjih in rešitvah.

Evangelij

Jezus drugič napove, da bo moral trpeti. Učenci tega nočejo slišati in sprejeti. Ni dovolj poslušati njegove besede, ampak jim je treba pustiti, da vstopijo v srce in nagovorijo od znotraj. V molitvi se bom ves izročil Gospodu in odpravil strah pred tem, da bi preveč zahteval od mene. Gospod, pomagaj mi, da bom odločno sprejemal tvojo besedo, tudi ko boš zahteval kaj zelo težkega.

Primož Krečič

Misli Benedikta XVI.

...

Danes bomo svojo pozornost namenili sv. Hieronimu, cerkvenemu očetu, ki je postavil Sveto pismo v središče svojega življenja: prevedel ga je v latinski jezik, razlagal ga je v svojih delih in predvsem se je trudil, da bi ga oprijemljivo živel v svojem dolgem zemeljskem življenju kljub dobro znanemu težkemu in ognjevitemu značaju, ki mu ga je dala narava. ...

Hieronim se je rodil v Stridonah okoli leta 347 (ali kot je Benedikt XVI. rekel v nemškem povzetku v Stridonah v današnji Ljubljani …

Danes bomo svojo pozornost namenili sv. Hieronimu, cerkvenemu očetu, ki je postavil Sveto pismo v središče svojega življenja: prevedel ga je v latinski jezik, razlagal ga je v svojih delih in predvsem se je trudil, da bi ga oprijemljivo živel v svojem dolgem zemeljskem življenju kljub dobro znanemu težkemu in ognjevitemu značaju, ki mu ga je dala narava.

Hieronim se je rodil v Stridonah okoli leta 347 (ali kot je Benedikt XVI. rekel v nemškem povzetku v Stridonah v današnji Ljubljani v Sloveniji) v krščanski družini, ki mu je omogočila dobro izobrazbo, saj so ga poslali celo v Rim, da bi izpopolnil svoj študij. Kot mladenič je čutil privlačnost posvetnega življenja (prim. Pismo 22,7), a je v njem prevladalo hrepenenje in zanimanje za krščansko vero. Krst je prejel okoli leta 366 in se usmeril v asketsko življenje. Napotil se je v Oglej, se tam vključil v skupnost gorečih kristjanov, ki jo je sam označil kot “zbor blaženih” (Kronika za leto 374), zbran okoli škofa Valerijana. Potem je odpotoval proti Jutrovem in živel kot samotar v puščavi Halkis, južno od Aleppa (prim. Pismo 14,10), kjer se je resno posvetil študiju. Izpopolnil je svoje poznavanje grščine, začel študirati hebrejsko (prim. Pismo 125,12), prepisoval kodekse in patristična dela (cfr. Pismo 5,2). Premišljevanje, samota in stik z božjo besedo so pospeševali zorenje njegovega krščanskega čutenja. Še bolj boleče je čutil breme mladostnih prestopkov (prim. Pismo 22,7) in živo zaznal nasprotje med pogansko miselnostjo in krščanskim življenjem. To nasprotje je postalo slavno zaradi dramatičnega in živega “videnja”, ki nam ga je sam opisal. V njem se mu je zdelo, da je bil prebičan vpričo Boga, ker je bil “ciceronijanec in ne kristjan” (prim. Pismo 22,30).

Leta 382 se je preselil v Rim. Tam ga je papež Damaz, ki je poznal njegov ugled asketa in sposobnosti izobraženca, privzel za tajnika in svetovalca. Spodbujal ga je, naj se loti novega latinskega prevoda svetopisemskih besedil iz pastoralnih in kulturnih razlogov.

Po smrti papeža Damaza je Hieronim leta 385 zapustil Rim in se napotil na romanje, najprej v Sveto deželo, to tiho pričo Kristusovega zemeljskega življenja, potem v Egipt, izbrano deželo mnogih menihov (prim. Proti Rufinu 3,22; Pismo 108,6-14). Leta 386 se je ustalil v Betlehemu, kjer so po velikodušnosti plemenite Pavle zdradili en moški in en žanski samostan ter gostišče za romarje, ki so prihajali v Sveto deželo, “z mislijo, da Marija in Jožef nista našla, kjer bi se odpočila” (Pismo 108,14). V Betlehemu je ostal do smrti in tam nadaljeval s svojo intenzivno dejavnostjo: razlagal je božjo besedo, branil je vero, se odločno upiral raznim krivoverstvom, spodbujal menihe k popolnosti, učil mlade učence klasično in krščansko kulturo, s pastirskim duhom sprejemal romarje, ki so prihajali obiskat Sveto deželo. Umrl je v svoji celici, blizu votline rojstva, 30. septembra 419/420.

Literarna izobrazba in obsežna učenost sta Hieronimu omogočili pregled in prevod mnogih svetopisemskih besedil; to je bilo dragoceno delo za latinsko Cerkev in za zahodno kulturo. Na osnovi izvirnih besedil v hebrejščini in grščini ter ob primerjanju s predhodnimi prevodi je opravil revizijo štirih evangelijev v latinskem jeziku, potem še psalterija in velikega dela Stare zaveze. Upoštevaje hebrejski in grški izvirnik iz Septuaginte, klasičnega grškega prevoda Stare zaveze, ki sega v predkrščansko obdobje, in predhodne latinske prevode je Hieronim lahko ob pomoči drugih sodelavcev ponudil boljši prevod. To je tako imenovana Vulgata, “uradno” besedilo latinske Cerkve, ki so ga kot takega priznali na tridentinskem koncilu in ki po nedavni reviziji ostaja “uradno” besedilo Cerkve latinskega jezika. Zanimivo je pokazati na merila, ki se jih je veliki biblicist držal pri svojem prevajanju. Sam jih razlaga, ko trdi, da je spoštoval celo besedni red Svetega pisma, ker je v njem, tako pravi “celo besedni red skrivnost” (Pismo 57,5), to je razodetje. Poudarja nadalje potrebo po opiranju na izvirna besedila: “Kadar se med latinci pojavi razprava o Novi zavezi zaradi neskladnega zapisa rokopisov, se zatečemo k izvirniku, to je h grškemu besedilu, v katerem je zapisana Nova zaveza. Enako za Staro zavezo, če je neskladje med grškimi in latinskimi besedili, se sklicujemo na izvirno hebrejsko besedilo. Tako lahko vse, kar priteka iz izvira, najdemo tudi v potočkih” (Pismo 106,2). Hieronim je poleg tega razložil tudi precej svetopisemskih besedil.«