Božja beseda za četrtek, 30. aprila 2020

Berilo

Vera je pogoj za prejem krsta

Berilo iz apostolskih del (Apd 8,26-40)

Tiste dni je Gospodov angel rekel Filipu: »Vstani in pojdi proti jugu na pot, ki drži iz Jeruzalema v Gazo; ta je samotna.« Vstal je in šel. In glej, neki Etiopljan, dvornik, mogočen služabnik etiopske kraljice kandake, ki je bil nad vsemi njenimi zakladi in je bil prišel v Jeruzalem molit, se je vračal in na vozu sede bral preroka Izaija. Duh pa je rekel Filipu: »Stopi tja in pridruži se temu vozu.«

Filip je tedaj prihitel, slišal, da bere Izaija, in rekel: »Ali razumeš, kar bereš?« Ta je odgovoril: »Kako bi neki mogel, če me nihče ne pouči?« Povabil je torej Filipa, naj stopi na voz in prisede. Mesto v pismu, ki ga je bral, pa je bilo tole: »Kakor ovca je bil peljan v klanje; in kakor je jagnje pred tistim, ki ga striže, brez glasu, tako ni odprl svojih ust. Ker se je ponižal, je bila odpravljena sodba proti njemu; kdo bi opisal njegov rod? Zakaj vzeto je z zemlje njegovo življenje.«

Dvornik seje obrnil k Filipu in rekel: »Prosim te, o kom prerok to govori, o sebi ali o kom drugem?« Filip je spregovoril, začel s tem mestom v pismu in mu oznanil blagovest o Jezusu.

Ko sta tako nadaljevala pot, sta prišla do neke vode in dvornik je rekel: »Glej, voda; kaj brani, da bi jaz ne bil krščen?« Filip je rekel: »Če veruješ z vsem srcem, se sme zgoditi.« In odgovoril je: »Verujem, da je Jezus Kristus Božji Sin.«

Ukazal je voz ustaviti in stopila sta v vodo oba, Filip in dvornik, in ga je krstil. Ko sta pa stopila iz vode, je Gospodov Duh vzel Filipa in dvornik ga ni več videl; in šel je veselo svojo pot. Filip se je pa znašel v Azotu in je dalje gredoč oznanjal blagovest vsem mestom, dokler ni prišel v Cezarejo.

Psalm 66

Ps 66,8-9.16-17.20

Evangelij

Jezus je živi kruh iz nebes

Iz svetega evangelija po Janezu (Jn 6,44-51)

Tisti čas je Jezus govoril množicam: »Nihče ne more priti k meni, če ga Oče, ki me je poslal, ne pritegne; jaz pa ga bom obudil poslednji dan. Pisano je v prerokih: ›In vsi se bodo dali Bogu poučiti.‹ Vsak, kdor od Očeta sliši in se da poučiti, pride k meni. Ne, kakor da bi bil kdo videl Očeta; le tisti je videl Očeta, ki je od Boga. Resnično, resnično, povem vam: Kdor vame veruje, ima večno življenje. Jaz sem kruh življenja. Vaši očetje so jedli v puščavi mano in so umrli. To je kruh, ki prihaja iz nebes, da kdor od njega jé, ne umrje. Jaz sem živi kruh, ki sem prišel iz nebes. Če kdo jé od tega kruha, bo živel vekomaj. Kruh, ki ga bom jaz dal, pa je moje meso za življenje sveta.«