Božja beseda za sredo, 3. septembra 2008

Bratje, jaz vam nisem mogel govoriti kakor duhovnim, temveč kakor mesenim, kakor nedoraslim v Kristusu. Mleka sem vam dal piti, ne jedi, ker je še niste zmogli. Pa tudi zdaj je še ne zmorete; zakaj še ste meseni. Dokler je namreč med vami zavist in prepir, ali niste meseni in ali ne živite po človeško?

Kadar namreč kdo pravi: »Jaz sem Pavlov,« a drug: »Jaz pa Apolov,« ali niste le preveč ljudje? Kaj je vendar Apolo in kaj je Pavel? Služabnika sta, po katerih ste vero prejeli, in sicer vsak, kakor mu je dal Gospod. Jaz sem sadil, Apolo je zalival, Bog je rast dajal. Zatorej ni nič ta, ki sadi, in nič ta, ki zaliva, ampak ta, ki daje rast, Bog. Ta, ki sadi in ta, ki zaliva, sta eno, vsak pa bo prejel svoje plačilo po svojem delu. Kajti Božji sodelavci smo, vi pa ste Božja njiva, Božja zgradba.

Odpev: »Blagor narodu, ki si ga je Gospod izvolil.«

Blagor narodu, čigar Bog je Gospod,

ljudstvu, ki si ga je izvolil za dedno last.

Z nebes se ozira Gospod,

vidi vse človeške otroke.

Odpev: »Blagor narodu, ki si ga je Gospod izvolil.«

S kraja svojega bivališča

gleda na vse, ki živijo na zemlji:

On, ki je vsem ustvaril srca,

pazi na vsa njihova dela.

Odpev: »Blagor narodu, ki si ga je Gospod izvolil.«

Naša duša čaka Gospoda;

on je naš pomočnik in ščit.

Njega se veseli naše srce,

zaupamo v njegovo sveto ime.

Odpev: »Blagor narodu, ki si ga je Gospod izvolil.«

Ko je Jezus vstal iz shodnice v Kafarnáumu, je šel v Simonovo hišo. Simonova tašča pa je imela hudo mrzlico in prosili so ga zanjo. Sklonil se je nadnjo ter zapovedal mrzlici in pustila jo je; pri priči je vstala in jim stregla. Ob sončnem zahodu pa so vsi, ki so imeli bolnike z različnimi boleznimi, té pripeljali k njemu in on je na vsakega izmed njih polagal roke in jih ozdravljal. Tudi zli duhovi so odhajali iz mnogih in so vpili: »Ti si Božji Sin.« Pa jim je prepovedal in ni pustil govoriti, ker so vedeli, da je Kristus.

Ko se je zdanilo, je odšel in se napotil na samoten kraj. Množice so ga iskale in prišle do njega. Pridrževale so ga, da bi ne šel od njih, on jim je pa rekel: »Tudi drugim mestom moram oznaniti Božje kraljestvo, ker sem za to poslan.« In učil je v shodnicah po Judeji.

Tako govori Gospod Bog: Glej, jaz sam bom skrbel za svoje ovce in bom gledal nanje. Kakor pastir gleda na svojo čredo, ko je med svojimi razkropljenimi ovcami, tako bom tudi jaz pogledal na svoje ovce in jih rešil iz vseh krajev, kamor so se razkropile oblačnega in temnega dne.

Pripeljem jih izmed ljudstev in zberem jih iz dežel ter privedem v njihovo deželo. Pasel jih bom po Izraelovih gorah, po dolinah in po vseh naseljih v deželi. Na dobri paši jih bom pasel; na Izraelovih gorskih višinah bodo njihovi pašniki. Tam bodo počivale na ljubkem pašniku; imele bodo obilno pašo na Izraelovih gorah.

Jaz sam bom pasel svoje ovce in jaz jim bom nudil počitek, govori vsemogočni Gospod. Izgubljene poiščem, razkropljene pripeljem nazaj, ranjene obvežem, bolne pokrepčam, zdrave in krepke obvarujem. Pasel jih bom, kakor je prav.

Odpev: »Gospod je moj pastir, nič mi ne manjka.«

Gospod je moj pastir, nič mi ne manjka;

na zelenih pašnikih mi daje ležišča.

K vodam počitka me vodi,

mojo dušo poživlja.

Odpev: »Gospod je moj pastir, nič mi ne manjka.«

Vodi me po pravih potih zaradi svojega imena.

Tudi če bi hodil v temni dolini,

ne bom se bal hudega, ker si ti z menoj;

tvoja gorjača in tvoja palica sta mi v tolažbo.

Odpev: »Gospod je moj pastir, nič mi ne manjka.«

Pogrinjaš mi mizo

vpričo mojih nasprotnikov;

z oljem mi glavo maziliš,

moj kelih je zvrhan.

Odpev: »Gospod je moj pastir, nič mi ne manjka.«

Dobrotljivost in milost mi sledita

vse dni mojega življenja

in v Gospodovi hiši bom prebival

vse dni življenja.

Odpev: »Gospod je moj pastir, nič mi ne manjka.«

Tisti čas je Jezus govoril: Jaz sem dobri pastir. Dobri pastir da svoje življenje za ovce. Najemnik in tisti, ki ni pastir in ovce niso njegove, ko vidi, da prihaja volk, ovce pusti in zbeži – in volk jih pograbi in razkropi –, ker je najemnik in za ovce ni v skrbeh. Jaz sem dobri pastir in poznam svoje in moje poznajo mene, kakor mene pozna Oče in jaz poznam Očeta; in svoje življenje dam za ovce. Še druge ovce imam, ki niso iz tega hleva; tudi tiste moram pripeljati; poslušale bodo moj glas in bo ena čreda, en pastir.