Berilo

Strah Božji naj bo v nas

Berilo iz Tobita (Tob 1,1-2;2,1-9)

Tobija iz roda in mesta Neftalijevega, je bil ujet za časa asirskega kralja Salmanasarja. V ujetništvu pa ni zapustil pota resnice. Ko je bil nekoč Gospodov praznik in se je v njegovi hiši pripravilo dobro kosilo, je rekel svojemu sinu: »Pojdi in privedi katere naših rojakov, ki se bojijo Boga, da bodo obedovali z nami.« Odšel je, pa se vrnil in mu sporočil, da leži nekdo izmed Izraelovih sinov zadavljen na cesti. Takoj je skočil s svojega sedeža, pustil kosilo in tešč prišel do trupla. Dvignil ga je in skrivaj prinesel v hišo, da bi ga ob sončnem zahodu previdno pokopal.

Ko je truplo skril, je jedel kruh v žalosti in trepetu, spominjajoč se one besede, ki jo je Gospod govoril po preroku Amosu: »Vaši prazniki se bodo spremenili v tarnanje in žalovanje.« Ko je pa sonce zašlo, je šel in ga pokopal. Vsi njegovi bližnji pa so ga grajali: »Že si bil zaradi tega obsojen na smrt in si komaj ušel naročeni smrti, pa zopet pokopavaš mrtve!« Toda Tobija se je bolj bal Boga ko kralja. Pobiral je trupla ubitih, jih skrival v hiši in jih ponoči pokopaval.

Psalm 112

Ps 112,1-2.34.5-6

Evangelij

Hudobni vinogradniki ubijejo dediča

Iz svetega evangelija po Marku (Mr 12,1-12)

Tisti čas je začel Jezus govoriti v prilikah velikim duhovnikom, pismoukom in starešinam: »Neki človek je zasadil vinograd, ga obdal z ograjo, izkopal tlačilnico in sezidal stolp; dal ga je v najem vinogradnikom in je odpotoval. Ob svojem času je poslal k vinogradnikom služabnika, da bi od njih prejel sadov iz vinograda. Ti so ga pa zgrabili in pretepli ter odpravili praznega. Poslal je k njim spet drugega služabnika; tudi tega so na glavi ranili in ga opsovali. In drugega je poslal in tega so ubili. In še mnogo drugih: nekatere so pretepli, nekatere pobili.

Še enega je imel – ljubljenega sina. Nazadnje je k njim poslal njega, misleč: ›Mojega sina bodo spoštovali.‹ Vinogradniki pa so rekli med seboj: ›To je dedič! Dajte, ubijmo ga in dediščina bo naša.‹ In prijeli so ga ter ubili in vrgli iz vinograda.

Kaj bo torej storil gospodar vinograda? Prišel bo in vinogradnike pokončal, vinograd pa dal drugim. Ali tudi tega niste brali v pismu: ›Kamen, ki so ga zidarji zavrgli, je postal vogelni kamen; Gospod je to naredil in čudovito je v naših očeh‹?« Skušali so Jezusa prijeti, pa so se zbali ljudstva. Spoznali so bili namreč, da je to priliko povedal o njih. In spustili so ga ter odšli.

Berilo

Bog sprejme daritev mučencev

Berilo iz knjige modrosti (Mdr 3,1-9)

Duše pravičnih so v Božji roki in trpljenje jih ne zadene. Očem nespametnih so se zdeli mrtvi, njihov odhod je veljal za nesrečo in ločitev od nas za uničenje, oni pa so v miru. Kajti čeprav so po sodbi ljudi bili mučeni, je njihovo upanje polno neumrljivosti; in po kratkem trpljenju dobijo velike dobrote. Kajti Bog jih je preizkusil in našel, da so njega vredni.

Kakor zlato v topilnici jih je preizkusil in kakor žgalno daritev jih sprejel. V času njihovega obiskanja se bodo zasvetili in kakor iskre po strnišču tekli. Sodili bodo narode in gospodovali ljudstvom in kraljeval jim bo Gospod na veke. Tisti, ki vanj zaupajo, bodo spoznali resnico, in tisti, ki so zvesti, bodo v ljubezni pri njem vztrajali, kajti milost in usmiljenje dosežejo njegovi izvoljenci.

Psalm 126

Ps 126,1-6

Evangelij

Mučenci naj se ne bojijo telesne smrti

Iz svetega evangelija po Mateju (Mt 10,28-33)

Tisti čas je rekel Jezus svojim apostolom: Ne bojte se tistih, ki umorijo telo, duše pa ne morejo umoriti; bojte se rajši tistega, ki more dušo in telo pogubiti v pekel. Ali se ne prodajata dva vrabca za en novčič? In nobeden izmed njiju ne pade na tla brez vašega Očeta. Vam pa so celo lasje na glavi vsi prešteti. Nikar se torej ne bojte! Več kot veliko vrabcev ste vredni vi.

Vsakega torej, ki bo mene priznal pred ljudmi, bom tudi jaz priznal pred svojim Očetom, ki je v nebesih; kdor pa bo mene zatajil pred ljudmi, ga bom tudi jaz zatajil pred svojim Očetom, ki je v nebesih.