Božja beseda za ponedeljek, 29. avgusta 2022
Mučeništvo Janeza Krstnika, obvezni god
Ponedeljek 22. tedna med letom (leto II)
»In začel jim je govoriti: 'Danes se je to Pismo izpolnilo, kakor ste slišali.'« (Lk 4,21)Berilo
Vera raste iz Božje moči
Berilo iz 1. pisma apostola Pavla Korinčanom (1 Kor 2,1-5)
Ko sem jaz prišel k vam, bratje, nisem prišel z visokostjo besede ali modrosti vam oznanjat Božje pričevanje. Sklenil sem bil namreč nič drugega ne vedeti med vami ko za Jezusa Kristusa, in to križanega. Prišel sem k vam slaboten in v strahu in velikem trepetu, in moja beseda in moja pridiga ni bila v prepričevalnih besedah modrosti, ampak v skazovanju Duha in moči, da bi vaša vera ne slonela na človeški modrosti, ampak na Božji moči.
Psalm 119
Ps 119,97.98.99.100.101.102
Evangelij
Aleluja
Aleluja. Odpri moje oči, Gospod, da bom gledal čuda tvoje postave. Aleluja.
Jezus oznanja blagovest ubogim, v Nazaretu ga odklonijo
Iz svetega evangelija po Luku (Lk 4,16-30)
Tisti čas je Jezus prišel v Nazaret, kjer je bil vzrejen; po svoji navadi je šel sobotni dan v shodnico in je vstal, da bi bral. Dali so mu knjigo preroka Izaija. Odprl je knjigo ter našel mesto, kjer je bilo pisano: »Gospodov duh je nad menoj; ker me je mazilil. Poslal me je, da oznanim blagovest ubogim; da naznanim jetnikom oproščenje in slepim pogled, da izpustim zatirane v prostost in oznanim leto Božjega usmiljenja.« Zaprl je knjigo, jo dal služabniku in sédel; vseh oči v shodnici so bile vanj uprte.
Začel jim je govoriti: »Danes se je to pismo spolnilo, kakor ste slišali.« Vsi so mu pritrjevali in so se čudili besedam milosti, ki so prihajale iz njegovih ust – pa so govorili: »Ali ni to Jožefov sin?« Rekel jim je: »Kajpada mi boste povedali ta pregovor: ›Zdravnik, ozdravi sam sebe!‹ Kar smo slišali, da si storil v Kafarnáumu, stôri tudi tukaj v svojem kraju.« Rekel je pa: »Resnično, povem vam: Nobenega preroka ne sprejmejo v njegovem kraju.
V resnici vam povem: Mnogo vdov je bilo v Izraelu v Elijevih dnevih, ko se je zaprlo nebo za tri leta in šest mesecev in je nastala velika lakota po vsej deželi: pa k nobeni izmed njih ni bil Elija poslan razen k vdovi v Sarepto na Sidónskem. In mnogo gobavih je bilo v Izraelu ob času preroka Elizeja, pa nobeden izmed njih ni bil očiščen razen Naamána, ki je bil Sirec.«
Vsi v shodnici so se razsrdili, ko so to slišali. Vstali so, ga vrgli iz mesta ter odvedli na rob hriba, na katerem je bilo njih mesto sezidano, da bi ga pahnili v prepad. Toda on je šel po sredi med njimi – in je odhajal.
Berilo
Govori vse in ne boj se jih
Berilo iz knjige preroka Jeremija (Jer 1,17-19)
Tiste dni mi je prišla Gospodova beseda: Opaši si ledja! Vstani in jim govori vse, kar ti ukažem! Nikar se jih ne boj, da te jaz ne prestrašim pred njihovimi očmi. Glej, jaz te pa storim danes za utrjeno mesto, za železen steber, za bronast zid zoper vso deželo, zoper Judove kralje, zoper njegove kneze, zoper njegove duhovnike in zoper ljudstvo dežele. Bojevali se bodo zoper tebe, a te ne bodo premagali. Kajti jaz sem s teboj, govori Gospod, da te obvarujem.
Psalm 71
Ps 71,1-6.15.17
Evangelij
Mt 5,10
Aleluja
Aleluja. Blagor tistim, ki so zaradi pravice preganjani, kajti njihovo je nebeško kraljestvo. Aleluja.
Deklica zahteva glavo Janeza Krstnika
Iz svetega evangelija po Marku (Mr 6,17-29)
Tisti čas je dal Herod prijeti Janeza in ga v ječi vkleniti zaradi Herodiade, žene svojega brata Filipa, s katero se je bil oženil. Janez je namreč govoril Herodu: »Ni ti dovoljeno imeti žene svojega brata.« Herodiada ga je sovražila in bi ga rada umorila, pa ga ni mogla. Kajti Herod se je Janeza bal, ker je vedel, da je pravičen in svet mož, in ga je varoval; kadar koli ga je poslušal, je bil v veliki zadregi, poslušal ga je pa rad. Prišel pa je ugoden čas, ko je Herod za rojstni dan napravil gostijo svojim velikašem, častnikom in galilejskim prvakom; vstopila je hči same Herodiade in plesala ter se prikupila Herodu in gostom. Tedaj je kralj rekel deklici: »Prosi me, kar koli hočeš, in ti bom dal.« Celo prisegel ji je: »Kar koli me poprosiš, ti bom dal, do polovice svojega kraljestva.« Odšla je ven in rekla svoji materi: »Kaj naj prosim?« Ta pa je rekla: »Glavo Janeza Krstnika.«
In brž je pohitela pred kralja ter ga prosila: »Hočem, da mi takoj daš na krožniku glavo Janeza Krstnika.« Kralj se je zelo užalostil, toda zaradi prisege in zaradi gostov ji ni maral odreči; poslal je takoj krvníka in ukazal prinesti Janezovo glavo. Krvnik je šel, ga v ječi obglavil in njegovo glavo prinesel na krožniku ter dal deklici, deklica pa jo je dala materi. Ko so to zvedeli njegovi učenci, so prišli, vzeli truplo in ga položili v grob.