Berilo

Samo v Jezusu je zveličanje

Berilo iz apostolskih del (Apd 4,1-12)

Tiste dni sta Peter in Janez govorila ljudstvu, potem ko je bil hromi bolnik ozdravljen; pristopili so k njima duhovniki, poveljnik tempeljske straže in saduceji, nevoljni, ker sta učila ljudstvo in oznanjala v Jezusu vstajenje od mrtvih. Prijeli so ju in ju vrgli v ječo do drugega dne, ker je bil že večer. Veliko tistih, ki so slišali govor, pa je vero sprejelo; in število mož je narastlo na približno pet tisoč.

Drugi dan so se zbrali v Jeruzalemu njih poglavarji, starešine in pismouki, veliki duhovniki Ana, dalje Kajfa, Janez in Aleksander in vsi, kolikor jih je bilo iz roda velikih duhovnikov. Postavili so ju v sredo in spraševali: »S kakšno močjo ali v čigavem imenu sta to storila?«

Tedaj jim je Peter, poln Svetega Duha, govoril: »Poglavarji ljudstva in starešine! Če naju zaradi dobrote do bolnega človeka danes zaslišujete, s čim je bil ta ozdravljen, bodi znano vsem vam in vsemu izraelskemu ljudstvu, da v imenu Jezusa Kristusa, Nazarečana, ki ste ga vi križali, ki ga je pa Bog obudil od mrtvih, po njem stoji ta pred vami zdrav. On je kamen, ki ste ga vi zidarji zavrgli, ki pa je postal vogelni kamen. V nikomer drugem ni zveličanja; ker nobeno drugo ime pod nebom ni dano ljudem, da bi se mi mogli v njem zveličati.«

Psalm 118

Ps 118,1-2.4.22-24.25-27

Evangelij

Jezus pripravi učencem obed

Iz svetega evangelija po Janezu (Jn 21,1-14)

Tisti čas se je Jezus spet prikazal učencem ob Tiberijskem morju. Prikazal se je pa tako: Bili so skupaj Simon Peter in Tomaž, ki se imenuje Dvojček, in Natanael iz Kane galilejske in Zebedejeva sinova in dva druga izmed njegovih učencev. Simon Peter jim reče: »Ribe grem lovit.« Rečejo mu: »Gremo še mi s teboj.« Šli so torej in stopili v čoln, ali tisto noč niso nič ujeli.

Ko se je že danilo, je stal Jezus na bregu, učenci pa niso vedeli, da je Jezus. Jezus jim je rekel: »Otročiči, ali imate kaj prigrizniti?« Odgovorili so mu: »Ne.« On jim je rekel: »Vrzite mrežo na desno stran čolna in boste našli.« Vrgli so torej in že je niso mogli izvleči zaradi obilice rib. Oni učenec, ki ga je Jezus ljubil, je torej rekel Petru: »Gospod je!« Ko je tedaj Simon Peter slišal, da je Gospod, si je opasal haljo, bil jo je namreč slekel, in se je vrgel v morje. Drugi učenci so pa vlekli mrežo z ribami in pripluli s čolnom, niso bili namreč daleč od zemlje, ampak le kakih dvesto komolcev. Ko stopijo na suho, zagledajo žerjavico pripravljeno in ribo na njej in kruh. Jezus jim reče: »Prinesite rib, ki ste jih zdaj ujeli.« Simon Peter je stopil in na suho potegnil mrežo, polno velikih rib – bilo jih je sto triinpetdeset. In čeprav jih je bilo toliko, se mreža ni strgala. Jezus jim veli: »Pridite jest.« In nobeden izmed učencev si ga ni upal vprašati: »Kdo si?« Kajti vedeli so, da je Gospod. Jezus torej gre in vzame kruh ter jim ga da; prav tako tudi ribo. To je bilo že v tretje, da se je Jezus prikazal učencem, odkar je vstal od mrtvih.

Berilo

Kristusova kri nas očiščuje

Berilo iz 1. Janezovega pisma (1 Jn 1,5-10; 2,1-2)

Preljubi, to je oznanilo, ki smo ga slišali od Jezusa Kristusa in ga vam oznanjamo: Bog je luč in nikakršne teme ni v njem. Če rečemo, da smo z njim združeni, pa hodimo v temi, se lažemo in ne ravnamo po resnici. Če pa hodimo v luči, kakor je v luči on sam, smo med seboj združeni in kri njegovega Sina Jezusa Kristusa nas očiščuje vsakega greha. Če rečemo, da nimamo greha, sami sebe varamo in v nas ni resnice. Če svoje grehe priznamo, je zvest in pravičen, da nam naše grehe odpusti in nas očisti vse krivičnosti. Če rečemo, da nismo grešili, ga postavljamo na laž in njegove besede ni v nas. Otroci moji, to vam pišem, da bi ne grešili. Če se pa kdo pregreši, imamo zagovornika pri Očetu, Jezusa Kristusa, Pravičnega. On je sprava za naše grehe; pa ne samo za naše, temveč tudi za ves svet.

Psalm 45

Ps 45,11-12.14-17

Evangelij

Ženin gre, pojdite mu naproti

Iz svetega evangelija po Mateju (Mt 25,1-13)

Tisti čas je povedal Jezus svojim učencem to priliko: »Nebeško kraljestvo bo podobno desetim devicam, ki so vzele svoje svetilke in šle naproti ženinu. Pet izmed njih je bilo nespametnih in pet pametnih. Nespametne so vzele svetilke, niso pa vzele s seboj olja; pametne pa so vzele olje v posodicah s svetilkami vred. Ker se je pa ženin mudil, so vse podremale in zaspale. Opolnoči pa nastane vpitje: ›Glejte, ženin gre, pojdite mu naproti!‹ Tedaj vstanejo vse tiste device in napravijo svoje svetilke. Nespametne pa rečejo pametnim: ›Dajte nam svojega olja, ker naše svetilke ugašajo.‹ Toda pametne odgovorijo: ›Da morda ne poide nam in vam, pojdite rajši k prodajalcem in si ga kupite.‹

Medtem ko so šle kupovat, pride ženin; tiste, ki so bile pripravljene, gredo z njim na svatbo in vrata se zaprejo. Pozneje pridejo tudi druge device in pravijo: ›Gospod, gospod, odpri nam!‹ On jim pa odgovori: ›Resnično, povem vam: Ne poznam vas.‹ Čujte torej, ker ne veste ne dneva ne ure.«