Opozorilo: podatki o Božji besedi, godovih in praznikih za pretekla leta niso zanesljivi, še posebej to velja za datume pred letom 1970!

Božja beseda za soboto, 28. avgusta 2010

Sv. Avguštin, obvezni god

Sobota 21. tedna med letom (leto II)

»Enemu je dal pet talentov, drugemu dva in tretjemu enega, vsakemu po njegovi zmožnosti, in odpotoval.« (Mt 25,15)

Nazaj Koledar Naprej

Berilo

Bog je izvolil slabotne

Berilo iz 1. pisma apostola Pavla Korinčanom (1 Kor 1,26-31)

Glejte, bratje, kakšni ste poklicani: ni veliko modrih po mesu, ne veliko mogočnih, ne veliko imenitnih; marveč, kar je na svetu nespametnega, si je Bog izvolil, da bi osramotil modre, in kar je na svetu slabotnega, si je Bog izvolil, da bi osramotil, kar je močnega; Bog si je izvolil, kar je na svetu preprostega in zaničevanega, to, kar ni nič, da uniči to, kar je, da se noben človek ne bo hvalil pred njim.

Od njega pa ste vi v Jezusu Kristusu, ki nam je postal modrost od Boga in pravičnost in posvečenje in odrešenje, kakor je pisano: »Kdor se hvali, naj se hvali v Gospodu.«

Psalm 33

Odpev: »Blagor narodu, ki si ga je Gospod izvolil.«

Ps 33,12-13.18-19.20-21

Blagor narodu, čigar Bog je Gospod,

ljudstvu, ki si ga je izvolil za dedno last.

Z nebes se ozira Gospod,

vidi vse človeške otroke.

Odpev: »Blagor narodu, ki si ga je Gospod izvolil.«

Gospodove oči so uprte na nje, ki se ga bojijo,

na nje, ki upajo v njegovo milost,

da otme njih duše smrti

in jih ob lakoti preživlja.

Odpev: »Blagor narodu, ki si ga je Gospod izvolil.«

Naša duša čaka Gospoda:

on je naš pomočnik in ščit.

Njega se veseli naše srce,

zaupamo v njegovo sveto ime.

Odpev: »Blagor narodu, ki si ga je Gospod izvolil.«

Evangelij

Aleluja

Aleluja. Gospod, tvoje zapovedi so trdne, postavljene za vse vekove. Aleluja.

Zvestoba v malem bo nagrajena

Iz svetega evangelija po Mateju (Mt 25,14-30)

Tisti čas je povedal Jezus svojim učencem to priliko: Gospodar se je odpravljal na potovanje in je poklical svoje služabnike ter jim izročil svoje premoženje: enemu je dal pet talentov, drugemu dva, tretjemu pa enega, vsakemu po njegovi zmožnosti, in je odpotoval. Tisti, ki je bil prejel pet talentov, je takoj šel z njim kupčevat in je pridobil pet drugih. Prav tako je tudi tisti, ki je bil prejel dva, pridobil dva druga. Tisti, ki je prejel enega, pa je šel, izkopal zemljo in denar svojega gospodarja skril.

Čez dolgo časa pa je prišel gospodar teh služabnikov in napravil z njimi račun. Pristopil je tisti, ki je bil prejel pet talentov, in je prinesel pet drugih talentov ter rekel: »Gospod, pet talentov si mi izročil, glej, pet drugih sem pridobil.« Njegov gospodar mu je rekel: »Prav, dobri in zvesti služabnik, v malem si bil zvest, čez veliko te bom postavil: pojdi v veselje svojega gospoda!«

Pristopil je tudi tisti, ki je prejel dva talenta, in je rekel: »Gospod, dva talenta si mi izročil, glej, dva druga sem pridobil.« Njegov gospodar mu je rekel: »Prav, dobri in zvesti služabnik, v malem si bil zvest, čez veliko te bom postavil: pojdi v veselje svojega gospoda!«

Pristopil pa je tudi ta, ki je bil prejel en talent, in je rekel: »Gospod, poznam te, da si trd človek; žanješ, kjer nisi sejal, in pobiraš, kjer nisi vejal; zbal sem se in sem šel ter zakopal tvoj talent v zemljo. Glej, tu imaš, kar je tvojega.«

Njegov gospodar mu je odgovoril: »Malopridni in leni služabnik! Vedel si, da žanjem, kjer nisem sejal, in pobiram, kjer nisem vejal; torej bi bil moral dati moj denar menjalcem in ob svojem prihodu bi jaz prejel svojo lastnino z obrestmi. Vzemite mu torej talent in ga dajte tistemu, ki ima deset talentov! Kajti vsakemu, kdor ima, se bo dalo in bo imel obilo; kdor pa nima, se mu bo vzelo še to, kar ima. Neporabnega služabnika pa vrzite ven v temo; tam bo jok in škripanje z zobmi.«

Sv. Avguštin (leto II), obvezni god

Nazaj Koledar Naprej

Berilo

Bog je v nas, če se ljubimo med seboj

Berilo iz 1. Janezovega pisma (1 Jn 4,7-16)

Preljubi, ljubimo se med seboj, ker je ljubezen iz Boga; in vsakdo, ki ljubi, je iz Boga rojen in Boga pozna. Kdor ne ljubi, Boga ne pozna, kajti Bog je ljubezen. V tem se je razodela Božja ljubezen do nas, da je Bog poslal na svet svojega edinorojenega Sina, da bi mi po njem živeli. V tem je ljubezen: ne, da smo mi ljubili Boga, temveč, da je on nas ljubil in poslal svojega Sina v spravo za naše grehe. Preljubi, če nas je Bog tako ljubil, smo tudi mi dolžni ljubiti drug drugega.

Boga ni nikoli nihče videl; če se med seboj ljubimo, je Bog v nas in je njegova ljubezen v nas popolna. Iz tega spoznamo, da smo v njem in on v nas, ker nam je dal od svojega Duha. Videli smo in pričujemo, da je Oče poslal Sina svetu za odrešenika. Kdor koli prizna, da je Jezus Božji Sin, je Bog v njem in on v Bogu. In mi smo spoznali ter se prepričali o ljubezni, ki jo ima Bog do nas.