Božja beseda za soboto, 27. septembra 2008

Vesêli se, mladenič, v svoji mladosti, in tvoje srce naj bo vedro v tvojih mladih dneh! Hôdi po potih svojega srca in po želji svojih oči! Védi pa, da te za vse to Bog privede pred sodbo! Odpravi nevoljo iz svojega srca, odstrani bolečino iz svojega telesa! A tudi mladost in čas črnih las sta nečimrnost.

Zato se spominjaj svojega Stvarnika v dnevih mladosti, preden pridejo hudi dnevi (starosti) in se približajo leta, o katerih porečeš: »Niso mi všeč!« preden zatemni sonce in svetloba, mesec in zvezde; in po dežju zopet pridejo oblaki; v času, ko se tresejo hišni varuhi, ko se krivijo močni možje, ko praznujejo mlinarice, ker jih je premalo, ko otemnijo, ki gledajo skozi okna, in se vrata na cesto zapirajo; ko ropotanje mlina potihuje, ko se vstaja ob ptičjem petju in umolknejo vse pesmi; ko je človeka strah višin in grozot na potu.

Mandljevec odcveti, kobilica se s težavo premika in kaprovec se razpoči; ko človek odhaja v hišo svoje večnosti in žalovalci krožijo po cesti; preden se pretrga srebrna vrvica, se razbije zlata oljenica, se raztrešči vrč pri studencu, črpalno kolo pade zlomljeno v vodnjak; in se prah povrne v zemljo, kakor je bil, duh pa se vrne k Bogu, ki ga je dal. »Nečimrnost čez nečimrnost!« pravi Pridigar, »vse je nečimrnost!«

Odpev: »Gospod nam je pribežališče od roda do roda.«

Umrljive zavračaš v prah, o Bog,

in praviš: » Povrnite se, človeški otroci!«

V tvojih očeh je tisoč let

ko včerajšnji dan, ki je minil.

Odpev: »Gospod nam je pribežališče od roda do roda.«

Ti jih razpršiš; so ko jutranji sen,

ko zeleneča rastlina:

zjutraj cvete in zeleni,

zvečer se pokosi in usahne.

Odpev: »Gospod nam je pribežališče od roda do roda.«

Nauči nas šteti naše dni,

da pridemo k srčni modrosti!

Obrni se, Gospod! – Doklej?

Bodi usmiljen svojim hlapcem!

Odpev: »Gospod nam je pribežališče od roda do roda.«

Hitro nas nasiti s svojim usmiljenjem,

da se bomo radovali vse svoje dni!

Dobrotljivost našega Boga naj bo nad nami,

in delo naših rok nam podpiraj!

Odpev: »Gospod nam je pribežališče od roda do roda.«

Ko so se vsi čudili vsemu temu, kar je Jezus delal, je rekel svojim učencem: »Dobro poslušajte te besede; Sin človekov bo namreč izdan ljudem v roke.« Oni pa te besede niso umeli; bila je namreč zakrita pred njimi, da je niso razumeli, toda bali so se ga vprašati o tej stvari.

Glejte, bratje, kakšni ste poklicani: ni veliko modrih po mesu, ne veliko mogočnih, ne veliko imenitnih; marveč, kar je na svetu nespametnega, si je Bog izvolil, da bi osramotil modre, in kar je na svetu slabotnega, si je Bog izvolil, da bi osramotil, kar je močnega; Bog si je izvolil, kar je na svetu preprostega in zaničevanega, to, kar ni nič, da uniči to, kar je, da se noben človek ne bo hvalil pred njim.

Od njega pa ste vi v Jezusu Kristusu, ki nam je postal modrost od Boga in pravičnost in posvečenje in odrešenje, kakor je pisano: »Kdor se hvali, naj se hvali v Gospodu.«

Odpev: »Blagor človeku, ki se boji Gospoda.«

Blagor mu, kdor se boji Gospoda,

kdor se njegovih zapovedi res veseli.

Njegov zarod bo v deželi mogočen;

rod pravičnih bo blagoslovljen.

Odpev: »Blagor človeku, ki se boji Gospoda.«

Premoženje in bogastvo je v njegovi hiši

in njegova darežljivost vedno ostane.

Vzhaja kakor luč v temi pravičnim,

milostljiv in usmiljen in pravičen.

Odpev: »Blagor človeku, ki se boji Gospoda.«

Dobro je človeku, ki je usmiljen in posoja,

ki svoje reči ureja po vesti,

vekomaj ne bo omahnil,

pravični ostane v večnem spominu.

Odpev: »Blagor človeku, ki se boji Gospoda.«

Ni se mu bati slabih vesti,

njegovo srce je trdno, upa v Gospoda.

Njegovo srce je stanovitno, ne boji se,

dokler ne vidi, da so nasprotniki uničeni.

Odpev: »Blagor človeku, ki se boji Gospoda.«

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Ko pride Sin človekov v svoji slavi in vsi angeli z njim, takrat bo sédel na prestol svoje slave. Zbrali se bodo pred njim vsi narodi in ločil bo ene od drugih, kakor loči pastir ovce od kozlov; in postavil bo ovce na svojo desnico, kozle pa na levico.

Tedaj poreče kralj tistim, ki bodo na njegovi desnici: 'Pridite, blagoslovljeni mojega Očeta, prejmite kraljestvo, ki vam je pripravljeno od začetka sveta! Kajti lačen sem bil in ste mi dali jesti; žejen sem bil in ste mi dali piti; popotnik sem bil in ste me sprejeli; nag sem bil in ste me oblekli; bolan sem bil in ste me obiskali; v ječi sem bil in ste prišli k meni.'

Tedaj mu bodo pravični odgovorili: 'Gospod, kdaj smo te videli lačnega in smo te nasitili ali žejnega in smo ti dali piti? Kdaj smo te videli popotnika in smo te sprejeli ali nagega in te oblekli? Ali kdaj smo te videli bolnega ali v ječi in smo prišli k tebi?' In kralj jim bo odgovoril: 'Resnično, povem vam: Kar ste storili kateremu izmed teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili.' Takrat poreče tudi tistim, ki bodo na levici: 'Proč izpred mene, prekleti, v večni ogenj, ki je pripravljen hudiču in njegovim angelom. Kajti lačen sem bil in mi niste dali jesti; žejen sem bil in mi niste dali piti; popotnik sem bil in me niste sprejeli; nag sem bil in me niste oblekli; bolan sem bil in v ječi in me niste obiskali.'

Tedaj mu bodo odgovorili tudi ti: Gospod, kdaj smo te videli lačnega ali žejnega ali popotnika ali nagega ali bolnega ali v ječi in ti nismo postregli?’ Tedaj jim bo odgovoril: ‘Resnično, povem vam: Česar niste storili kateremu izmed teh najmanjših, tudi meni niste storili.’ In ti pojdejo v večno trpljenje, pravični pa v večno življenje.