Berilo

Bog je izvolil slabotne

Berilo iz 1. pisma apostola Pavla Korinčanom (1 Kor 1,26-31)

Glejte, bratje, kakšni ste poklicani: ni veliko modrih po mesu, ne veliko mogočnih, ne veliko imenitnih; marveč, kar je na svetu nespametnega, si je Bog izvolil, da bi osramotil modre, in kar je na svetu slabotnega, si je Bog izvolil, da bi osramotil, kar je močnega; Bog si je izvolil, kar je na svetu preprostega in zaničevanega, to, kar ni nič, da uniči to, kar je, da se noben človek ne bo hvalil pred njim.

Od njega pa ste vi v Jezusu Kristusu, ki nam je postal modrost od Boga in pravičnost in posvečenje in odrešenje, kakor je pisano: »Kdor se hvali, naj se hvali v Gospodu.«

Psalm 33

Ps 33,12-13.18-19.20-21

Evangelij

Zvestoba v malem bo nagrajena

Iz svetega evangelija po Mateju (Mt 25,14-30)

Tisti čas je povedal Jezus svojim učencem to priliko: Gospodar se je odpravljal na potovanje in je poklical svoje služabnike ter jim izročil svoje premoženje: enemu je dal pet talentov, drugemu dva, tretjemu pa enega, vsakemu po njegovi zmožnosti, in je odpotoval. Tisti, ki je bil prejel pet talentov, je takoj šel z njim kupčevat in je pridobil pet drugih. Prav tako je tudi tisti, ki je bil prejel dva, pridobil dva druga. Tisti, ki je prejel enega, pa je šel, izkopal zemljo in denar svojega gospodarja skril.

Čez dolgo časa pa je prišel gospodar teh služabnikov in napravil z njimi račun. Pristopil je tisti, ki je bil prejel pet talentov, in je prinesel pet drugih talentov ter rekel: »Gospod, pet talentov si mi izročil, glej, pet drugih sem pridobil.« Njegov gospodar mu je rekel: »Prav, dobri in zvesti služabnik, v malem si bil zvest, čez veliko te bom postavil: pojdi v veselje svojega gospoda!«

Pristopil je tudi tisti, ki je prejel dva talenta, in je rekel: »Gospod, dva talenta si mi izročil, glej, dva druga sem pridobil.« Njegov gospodar mu je rekel: »Prav, dobri in zvesti služabnik, v malem si bil zvest, čez veliko te bom postavil: pojdi v veselje svojega gospoda!«

Pristopil pa je tudi ta, ki je bil prejel en talent, in je rekel: »Gospod, poznam te, da si trd človek; žanješ, kjer nisi sejal, in pobiraš, kjer nisi vejal; zbal sem se in sem šel ter zakopal tvoj talent v zemljo. Glej, tu imaš, kar je tvojega.«

Njegov gospodar mu je odgovoril: »Malopridni in leni služabnik! Vedel si, da žanjem, kjer nisem sejal, in pobiram, kjer nisem vejal; torej bi bil moral dati moj denar menjalcem in ob svojem prihodu bi jaz prejel svojo lastnino z obrestmi. Vzemite mu torej talent in ga dajte tistemu, ki ima deset talentov! Kajti vsakemu, kdor ima, se bo dalo in bo imel obilo; kdor pa nima, se mu bo vzelo še to, kar ima. Neporabnega služabnika pa vrzite ven v temo; tam bo jok in škripanje z zobmi.«

Berilo

Krepostna žena je okras domače hiše

Berilo iz Sirahove knjige (Sir 26,1-4.13-16)

¹ Srečen mož vrle žene,
število njegovih let se podvoji!
² Pogumna žena razveseljuje svojega moža,
on izpolni v miru svoja leta.
³ Vrla žena je dober delež,
v kateri se bojé Gospoda, se jim daje v posest.
⁴ Bodi bogat ali ubog, njegovo srce je veselo,
njegovo obličje vselej vedro
¹³ Milina žene razveseljuje njenega moža
in njena razumnost krepi njegove ude.
¹⁴ Molčeča žena je dar Gospodov
in dobro vzgojena duša se ne da poplačati.
¹⁵ Milina čez milino je sramežljiva žena
in nič ne odtehta vzdržne duše.
¹⁶ Kakor sonce sije na višavah Gospodovih,
tako je lepota vrle žene okras njene hiše.

Psalm 127

Ps 127,1-5

Če Gospod ne zida hiše,
se zaman trudijo njeni zidarji;
če Gospod ne varuje mesta,
stražnik zaman čuje.
² Zaman vam je vstajati pred svitom,
sedeti pozno v noč pri delu,
jesti kruh trdega truda:
saj ga svojim ljubljencem daje v spanju.
³ Glej, dar Gospodov so sinovi,
plačilo je telesni sad;
⁴ kakor puščice v bojevnikovi roki,
tako so sinovi mladosti.
⁵ Blagor možu, ki je z njimi napolnil svoj tul;
ne bodo mu v sramoto, ko se s sovražniki spoprime pri vratih.

Evangelij

V molitvi je objokovala svojega mrtvega sina

Iz svetega evangelija po Luku (Lk 7,11-17)

Tisti čas se je Jezus napótil v mesto, ki se imenuje Naim. Z njim so šli njegovi učenci in velika množica. Prav tedaj, ko se je približal mestnim vratom, so nesli ven mrliča, edinega sina matere, ki je bila vdova. Spremljala jo je precej velika množica iz mesta. Ko jo je Gospod zagledal, se mu je zasmilila in ji je rekel: »Ne jokaj!« Pristopil je in se dotaknil nosil. Tisti, ki so nosili, so se ustavili in rekel je: »Mladenič, rečem ti: Vstani!« Mrtvi se je vzdignil in začel govoriti; in Jezus ga je dal njegovi materi.

Vse je obšel strah in slavili so Boga ter govorili: »Velik prerok je vstal med nami« in »Bog je obiskal svoje ljudstvo.« Ta glas o Jezusu se je razširil po vsej Judeji in po vsej okolici.