Berilo

Mojzesov osebni stik z Bogom

Berilo iz 2. Mojzesove knjige (2 Mz 33,7-11;34,5-9.28)

Tedaj je Mojzes vzel šotor in ga razpel zanj zunaj tabora, nekoliko proč od tabora, in ga imenoval shodni šotor. Kdor koli je iskal Gospoda, je šel ven k shodnemu šotoru, ki je bil zunaj tabora. Kadar koli je šel Mojzes ven k taboru, je vstalo vse ljudstvo. Vsak je stal pri vhodu svojega šotora ter gledal za Mojzesom, dokler ni prišel k šotoru. Ko je pa Mojzes prišel k šotoru, se je spustil dol oblačni steber ter stal pri vhodu v šotor; tedaj je Gospod govoril z Mojzesom. Ko je vse ljudstvo videlo, da je oblačni steber stal pri vhodu v šotor, je vse ljudstvo vstajalo in se poklanjalo, vsak pri vhodu svojega šotora. Govoril pa je Gospod z Mojzesom od obličja do obličja, kakor govori človek s svojim prijateljem. Potem se je vrnil v tabor, njegov služabnik, Nunov sin Jozue, ki je bil še mladenič, pa se ni umaknil iz šotora.

Mojzes je klical Gospodovo ime Jahve. Gospod je šel mimo njega in klical: »Jahve, Jahve, usmiljen in milostljiv Bog, prizanesljiv in velik v milosti in zvestobi, ki hrani milost za tisoče, odpušča krivdo, hudobijo in pregreho; vendar pa ne pušča brez kazni, ampak kaznuje krivdo očetov na sinovih in vnukih do tretjega in četrtega roda.« Tedaj se je Mojzes hitro priklonil do tal in molil: »Če sem našel milost v tvojih očeh, Gospod, naj hodi, prosim, Gospod v naši sredi. Ljudstvo je namreč trdovratno. A odpusti našo krivdo in našo pregreho in vzemi nas za svojo lastnino!«

Bil je tam pri Gospodu štirideset dni in štirideset noči; kruha ni jedel in vode ni pil. Napisal je na tabli besede zaveze, desetero zapovedi.

Psalm 103

Ps 103,6-7.8-9.10-11.12-13

Evangelij

Prilika o ljuljki med pšenico napoveduje sodbo

Iz svetega evangelija po Mateju (Mt 13,36-43)

Potem ko je Jezus govoril v prilikah, je množice odpustil in šel v hišo. In prišli so k njemu njegovi učenci in rekli: »Razloži nam priliko o ljuljki in njivi!« In odgovoril jim je: »Sejavec dobrega semena je Sin človekov, njiva je svet, dobro seme so otroci kraljestva, ljuljka so otroci hudobe, sovražnik, ki jo je zasejal, je hudič; žetev je konec sveta, žanjci pa so angeli. Kakor se torej ljuljka pobira in v ognju sežiga, tako bo ob koncu sveta. Sin človekov bo poslal svoje angele, in pobrali bodo iz njegovega kraljestva vse, kar je pohujšljivega, in tiste, ki delajo krivico; in vrgli jih bodo v ognjeno peč, kjer bo jok in škripanje z zobmi. Takrat se bodo pravični zasvetili kakor sonce v kraljestvu svojega Očeta. Kdor ima ušesa za poslušanje, naj posluša.«

Berilo

Hvala prvencev krščanske vere

Berilo iz Sirahove knjige (Sir 44,1-10)

Hvaliti hočem vrle može, naše očete v njih rodovinah! Veliko časti jim je dodelil Najvišji, njegovo veličastvo od dni davnine. Bili so svetovalci s svojo razumnostjo in vidci vseh reči s preroškim darom; voditelji narodov s svojimi svéti in knezi ljudstva s svojo bistroumnostjo, modri govorniki v svojih knjigah in predstojniki v svojih službah.

Izumili so pesmi po pravilih, napisali modre izreke; možje, bogati in opremljeni z močjo, ki so v miru živeli v svojih domovih. Vsi ti so bili v časteh pri svojih sodobnikih in v njihovih dneh je odmevala njih hvala.

Nekateri izmed njih so zapustili ime, da se oznanja njihova hvala. So pa nekateri, za katerimi ni spomina, izginili so, kakor da bi jih ne bilo; postali so, kakor da bi ne bili rojeni, in tako njih otroci za njimi. Toda naslednji so vrli možje in njih pravična dela se ne pozabijo.

Psalm 15

Ps 15,1-2.5.7-8.11

Evangelij

Vi ste luč sveta

Iz svetega evangelija po Mateju (Mt 5,13-16)

Tisti čas je Jezus rekel svojim učencem: »Vi ste sol zemlje. Če pa se sol pokvari, s čim naj se solí? Ni za drugo, kakor da se vrže proč in jo ljudje pohodijo. Vi ste luč sveta. Mesto, ki stoji na gori, se ne more skriti. Svetilke tudi ne prižigajo in ne postavljajo pod mernik, temveč na podstavek, in sveti vsem, ki so v hiši. Takó naj vaša luč sveti pred ljudmi, da bodo videli vaša dobra dela in slavili vašega Očeta, ki je v nebesih.«