Božja beseda za ponedeljek, 27. julija 2009
Sv. Gorazd in Kliment, obvezni god
Ponedeljek 17. tedna med letom (leto I)
»To je res najmanjše od vseh semen; ko pa zraste, je večje kakor zelišča.« (Mt 13,32a)Berilo
Mojzes prizna Bogu, da izvoljeno ljudstvo malikuje
Berilo iz 2. Mojzesove knjige (2 Mz 32,15-24.30-34)
Mojzes se je odpravil nazaj in je šel z gore z obema tablama postave v rokah; tabli sta bili popisani na obeh straneh, spredaj in zadaj. Tabli sta bili Božje delo in pisava je bila Božja pisava, vrezana v tabli. Ko je Jozue slišal hrup vreščečega ljudstva, je dejal Mojzesu: »Bojno vpitje je v taboru.« Mojzes je odgovoril: »To ni glas ukajočih zaradi zmage, ne glas vpijočih zaradi poraza, slišim glas prepevajočih.«
Ko se je približal taboru, je videl tele in ples. Tedaj se je vnel Mojzesu srd in vrgel je tabli iz rok ter ju razbil pod goro. Zgrabil je tele, ki so ga bili naredili, ga sežgal v ognju in ga zmlel v prah, stresel ga je v vodo in to dal piti Izraelovim sinovom. Nato je Mojzes rekel Aronu: »Kaj ti je storilo to ljudstvo, da si nadnje spravil veliki greh?« Aron je odgovoril: »Naj se ne razvnema srd mojega gospoda; ti poznaš ljudstvo, da je hudobno. Rekli so mi namreč: ›Naredi nam boga, ki bo šel pred nami! Kajti ne vemo, kaj se je prigodilo Mojzesu, temu možu, ki nas je izpeljal iz egiptovske dežele.‹ Tedaj sem jim rekel: ›Kdor ima zlata, naj ga žrtvuje.‹ Pa so mi ga dali; vrgel sem ga v ogenj in izšlo je to tele.«
Drugi dan je Mojzes rekel ljudstvu: »Hudo ste se pregrešili; a zdaj pojdem gor h Gospodu; morda sprosim odpuščanje vašega greha.« Mojzes se je torej vrnil h Gospodu in rekel: »Oh, hudo se je pregrešilo to ljudstvo: naredili so si boga iz zlata. In zdaj, ko bi jim ti odpustil greh! Če pa ne, izbriši mene, prosim, iz svoje knjige, ki si jo pisal.« Tedaj je Gospod rekel Mojzesu: »Kdor je grešil zoper mene, tega bom izbrisal iz svoje knjige. Pojdi zdaj, pelji ljudstvo tja, kamor sem ti rekel! Glej, moj angel pojde pred teboj; a na dan svojega obiskanja bom na njih kaznoval njihov greh.«
Psalm 106
Evangelij
Aleluja
Aleluja. Razjasni svoj obraz nad svojim služabnikom in úči me svojih zakonov. Aleluja.
Božje kraljestvo raste kot drevo iz gorčičnega zrna
Iz svetega evangelija po Mateju (Mt 13,31-35)
Tisti čas je Jezus povedal množicam še drugo priliko: »Nebeško kraljestvo je podobno gorčičnemu zrnu, ki ga je človek vzel in vsejal na svoji njivi. To je sicer najmanjše izmed vseh semen, ko pa zraste, je večje ko zelišča in postane drevo, tako da priletijo ptice neba in prebivajo na njegovih vejah.«
In še drugo priliko jim je povedal: »Nebeško kraljestvo je podobno kvasu, ki ga je žena vzela in zamesila v tri merice moke, dokler se ni vse prekvasilo.« Vse to je povedal Jezus množicam v prilikah in brez prilike jim ni govoril, da se je spolnilo, kar je bilo rečeno po preroku: »Odprl bom svoja usta v prilikah, razodel bom, kar je bilo skrito od začetka sveta.«
Berilo
Hvala prvencev krščanske vere
Berilo iz Sirahove knjige (Sir 44,1-10)
Hvaliti hočem vrle može, naše očete v njih rodovinah! Veliko časti jim je dodelil Najvišji, njegovo veličastvo od dni davnine. Bili so svetovalci s svojo razumnostjo in vidci vseh reči s preroškim darom; voditelji narodov s svojimi svéti in knezi ljudstva s svojo bistroumnostjo, modri govorniki v svojih knjigah in predstojniki v svojih službah.
Izumili so pesmi po pravilih, napisali modre izreke; možje, bogati in opremljeni z močjo, ki so v miru živeli v svojih domovih. Vsi ti so bili v časteh pri svojih sodobnikih in v njihovih dneh je odmevala njih hvala.
Nekateri izmed njih so zapustili ime, da se oznanja njihova hvala. So pa nekateri, za katerimi ni spomina, izginili so, kakor da bi jih ne bilo; postali so, kakor da bi ne bili rojeni, in tako njih otroci za njimi. Toda naslednji so vrli možje in njih pravična dela se ne pozabijo.
Psalm 15
Evangelij
Mt 5,16
Aleluja
Aleluja. Vaša luč naj sveti pred ljudmi, da bodo videli vaša dobra dela in slavili vašega Očeta, ki je v nebesih. Aleluja.
Vi ste luč sveta
Iz svetega evangelija po Mateju (Mt 5,13-16)
Tisti čas je Jezus rekel svojim učencem: »Vi ste sol zemlje. Če pa se sol pokvari, s čim naj se solí? Ni za drugo, kakor da se vrže proč in jo ljudje pohodijo. Vi ste luč sveta. Mesto, ki stoji na gori, se ne more skriti. Svetilke tudi ne prižigajo in ne postavljajo pod mernik, temveč na podstavek, in sveti vsem, ki so v hiši. Takó naj vaša luč sveti pred ljudmi, da bodo videli vaša dobra dela in slavili vašega Očeta, ki je v nebesih.«