Berilo

Bog varuje Jeruzalem in kralja Ezekija

Berilo iz 2. knjige kraljev (2 Kr 19,9-11.14-21.31-36)

Asirski kralj Senaherib je poslal poslance h kralju Ezekiju: »Tako povejte Judovemu kralju Ezekiju: ›Naj te ne vara tvoj Bog, ki vanj zaupaš in praviš: Jeruzalem ne bo dan v roke asirskega kralja. Glej, sam si slišal, kaj so storili asirski kralji vsem deželam, kako so jih z zakletvijo pokončali. In ti bi se rešil?‹« Ezekija je sprejel pisanje iz rok poslancev in ga prebral. Nato je šel v Gospodovo hišo in ga razgrnil pred Gospodom.

Potem je Ezekija molil: »Gospod, Izraelov Bog, ki prestoluješ na kerubih! Ti edini si Bog vsem kraljestvom na zemlji. Ti si ustvaril nebo in zemljo. Gospod, nagni svoje uho in poslušaj! Gospod, odpri svoje oči in glej! Sliši besede, ki jih je poslal Senaherib, da bi zasramoval živega Boga! Gospod, res so asirski kralji pokončali narode in njih dežele ter pometali njihove bogove v ogenj. Saj to niso bili bogovi, ampak delo človeških rok, les in kamen. Zato so jih mogli pokončati. Zdaj torej, Gospod, naš Bog, reši nas iz njegovih rok, da bodo vsa kraljestva na zemlji spoznala, da si ti, Gospod, edini Bog!«

Tedaj je poslal Amosov sin Izaija tole sporočilo Ezekiju: »Tako govori Gospod, Izraelov Bog: ›Kar si molil k meni zaradi asirskega kralja Senaheriba, sem slišal.‹ To je beseda, ki jo je Gospod govoril o njem: ›Zaničuje te, zasmehuje te devica, hči sionska; maje z glavo za teboj, hči jeruzalemska. Kajti iz Jeruzalema bo izšel ostanek in peščica rešenih s Sionske gore. Gospodova gorečnost bo to storila.‹

Zato Gospod tako govori o asirskem kralju: ›Ne bo prišel v to mesto, ne ustrelil tja puščice, ne ga naskočil s ščitom, ne nasul nasipa zoper njega. Po poti, po kateri je prišel, se bo vrnil, v to mesto ne bo prišel, govori Gospod. To mesto bom branil, da ga rešim, zaradi sebe in zaradi Davida, svojega služabnika.‹«

Tisto noč je šel Gospodov angel in jih v asirskem taboru pobil sto petinosemdeset tisoč. Asirski kralj Senaherib je torej odrinil, odšel in se vrnil ter ostal v Ninivah.

Psalm 48

Ps 48,2-4.10-11

Evangelij

Zlato pravilo prave medsebojne ljubezni

Iz svetega evangelija po Mateju (Mt 7,6.12-14)

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: »Ne dajajte svetega psom in ne mečite svojih biserov pred svinje, da jih morda z nogami ne pohodijo in se ne obrnejo ter vas raztrgajo. Vse, kar hočete, da bi ljudje storili vam, storite tudi vi njim; to je namreč postava in preroki. Vstopíte skozi ozka vrata; zakaj široka so vrata in prostorna je pot, ki drži v pogubo, in mnogo jih je, ki v pogubo hodijo po njej. Kako ozka so vrata in tesna je pot, ki drži v življenje, in malo jih je, ki jo najdejo!«